Skoči do osrednje vsebine

Izpostava URSZR Kranj z Regijskim centrom za obveščanje Kranj je ena izmed trinajstih izpostav URSZR, ki opravlja naloge zaščite in reševanja na področju Gorenjske regije.

Predstavitev Izpostave

Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč, preprečevanje naravnih in drugih nesreč, obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč, mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, reševanje in pomoč, ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, itd.
Gorenjska regija je skoraj v celoti gorata alpska pokrajina in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav. Obsega pogorja Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp ter Julijskih Alp. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka Ljubljanska kotlina, ki sega od Ljubljane do Žirovnice in Bleda. 

Pokrajina spada med gospodarsko najbolj razvite predele Slovenije z močno in raznovrstno industrijo, obrtjo in turizmom, tako poletnim kot zimskim. V kmetijstvu izstopa živinoreja in poleg nje izkoriščanje gozdov. Večja mesta so Kranj, Jesenice, Tržič, Škofja Loka.
Izpostava URSZR Kranj prostorsko pokriva območje Gorenjske regije:

  • 18 občin (Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica)
  • 5 upravnih enot (Kranj, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka, Tržič)
  • 495 naselij
  • 2.137 km2  površine
  • 204.670 prebivalcev (SURS - 2019)
  • Mednarodno letališče: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
  • Državna meja: z Avstrijo in Italijo

Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske je izdelana v skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) ter v skladu z določili Navodila o pripravi ocen ogroženosti. Izpostava URSZR Kranj izdeluje Regijske ocene ogroženosti in dopolnjene ocene ogroženosti za Gorenjsko regijo.

Regijski načrti zaščite in reševanja

Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.

Načrti zaščite in reševanja, nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah se urejajo z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja.

Načrt temelji na:

  • oceni ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče,
  • drugih strokovnih podlagah, dejstvih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč,
  • ocenjenih potrebah po silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč za reševanje in zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob nesreči oziroma za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

Z načrtom se določijo:

  • nesreča, za katero je izdelan načrt,
  • obseg načrtovanja,
  • zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,
  • potrebne sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč za izvajanje zamisli za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči ter razpoložljivi viri,
  • organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
  • aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
  • upravljanje in vodenje,
  • zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči,
  • osebna in vzajemna zaščita,
  • razlaga pojmov in okrajšav.

Dodatki in priloge k načrtu so:

  • načrti dejavnosti izvajalcev načrtov zaščite in reševanja,
  • drugi dodatki in priloge.

Kdo izdela temeljni načrt, načrt, del načrta ali načrtov oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči:

  • Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdelujejo državni načrti zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja.
  • S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.
  • Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi v organizacijah in občinskih načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi se ne določa temeljnega načrta, temveč občine in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljevanju organizacije) sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Enako velja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.
  • Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej ali več nesreč skupaj. Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom, to uredbo, drugim predpisom ali temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, izdelajo za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj le dele načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi v tem primeru morajo biti deli načrta ali načrtov, zaščitni ukrepi in naloge usklajeni s temeljnim načrtom oziroma temeljnimi načrti.
  • Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.
  • Nosilci načrtovanja za vsak načrt določijo skrbnika načrta.

Regijski center za obveščanje Kranj

V okviru Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj deluje Regijski center za obveščanje Kranj (ReCO Kranj), kjer je zagotovljeno 24-urno dežurstvo 365 dni v letu na evropski številki za Klic v sili 112 in s tem učinkovito nudenje pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč. Naloge ReCO Kranj so določene z zakoni in podzakonskimi akti in so na kratko naslednje:

  • sprejema klice v sili in druge klice na številko 112;
  • posreduje klice za pomoč gasilcem in pripadnikom gorskih, jamarskih, podvodnih in drugih reševalnih služb, pripadnikom Civilne zaščite in drugim službam v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter jih, skladno z načrti in predvidenimi  postopki, aktivira;  
  • posreduje klice za pomoč službi nujne medicinske pomoči, veterinarski službi in policiji;
  • razglaša nevarnosti;
  • izvaja javno alarmiranje (testiranje sistema vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri)
  • ob nesrečah ali nevarnostih posreduje prebivalcem napotke za ravnanje;
  • upravlja s sistemi radijskih zvez (ZARE, ZARE +, ZARE DMR) in s sistemom osebnega klica za potrebe sil za zaščito in reševanje ter zagotavlja komunikacijsko podporo enotam na terenu;
  • sooblikuje baze podatkov o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč ter o naravnih in drugih nesrečah in njihovih posledicah;
  • zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in drugih nesrečah (meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih, prometnih ali prevoznih in drugih razmer preko opazovalnih omrežij ali sistemov, javno dostopnih podatkov pristojnih organov in služb ter na podlagi prispelih sporočil organov in služb, ki opravljajo ta opazovanja) reševalnim službam, državnim organom, lokalnim skupnostim, medijem idr;
  • obveščajo državne, regijske in občinske organe, organizacije in službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi  inšpekcijske službe, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter drugih pojavih ali dogodkih, pomembnih za varstvo pred nesrečami.
  • zagotavljanje logistične podpore reševalnim službam na terenu.