Pravni red, izvrševanje kazenskih sankcij, poprava krivic žrtvam kaznivih dejanj, varstvo integritete, varstvo osebnih podatkov, alternativno reševanje sporov

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) upravlja kazensko evidenco o vseh pravnih in fizičnih osebah, ki so jih obsodila sodišča Republike Slovenije. Kazensko evidenco upravlja tudi o državljanih Republike Slovenije in pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je ministrstvo prejelo podatke o njihovih obsodbah.

Pravice žrtev kaznivih dejanj so urejene tako na ravni Evropske unije (EU), kot tudi na ravni njenih držav članic. Na podlagi zavezujoče evropske zakonodaje so bile v našem pravnem redu sprejete zakonske rešitve, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo širok nabor pravic v predkazenskem in kazenskem postopku z vidika zaščite, podpore in odškodnine žrtvam.

Države, ki so podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so dolžne spoštovati dokončne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, kar se s konvencijo kot obveznost izrecno nalaga državam pogodbenicam. Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje njeno izvršitev.

Varuh človekovih pravic je samostojen in neodvisen organ, ki deluje kot nadzornik oblasti glede spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsako leto parlamentu predstavi redno poročilo o svojem delu, ki vključuje tudi priporočila vladi oziroma različnim vladnim resorjem.

Izobraževanje v pravosodju zajema strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih, organizacijo in izvedbo pravniških državnih izpitov ter drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju in izdajo strokovnih publikacij.

Alternativno reševanje sporov je oblika mirnega reševanje sporov na način, ki ne prinaša sodnega postopka. Navadno vključuje pomoč ali posredovanje nevtralne tretje osebe, ki strankam omogoči rešitev spornega razmerja.

Žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi posledic kaznivega dejanja utrpijo škodo in odškodnine ne morejo izterjati od storilca kaznivega dejanja, imajo pravico do odškodnine, ki jo zagotavlja država. Pri tem imajo posebno prednost pri uveljavljanju odškodnine mladoletniki, žrtve nasilja v družini in invalidi, pa tudi žrtve neznanih storilcev in žrtve storilcev, ki jih ni mogoče kazensko preganjati. Odškodnino lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo tudi svojci žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja izgubila življenje.

Leta 1996 je bil sprejet Zakon o popravi krivic, katerega namen je simbolična poprava krivic povojnim bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem in pomorjenim povojnim žrtvam ter ureditev pravic do povrnitve nematerialne škode, do dodatnega vštevanja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, do pravne rehabilitacije in do povrnitve dobrega imena.