Teme in projekti
Koronavirus (SARS-CoV-2)
Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).
Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!
Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.
Področja
-
Pravna država in pravosodje
Pravni red, izvrševanje kazenskih sankcij, poprava krivic žrtvam kaznivih dejanj, varstvo integritete, varstvo osebnih podatkov, alternativno reševanje sporov
-
Izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil Varuha človekovih pravic
Obveznost izvrševanja sodb, odzivna poročila vlade na letna poročila varuha človekovih pravic
Teme
-
Kazenskopravne evidence
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) upravlja kazensko evidenco o vseh pravnih in fizičnih osebah, ki so jih obsodila sodišča Republike Slovenije. Kazensko evidenco upravlja tudi o državljanih Republike Slovenije in pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je ministrstvo prejelo podatke o njihovih obsodbah.
-
Pravice žrtev kaznivih dejanj
Pravice žrtev kaznivih dejanj so urejene tako na ravni Evropske unije (EU), kot tudi na ravni njenih držav članic. Na podlagi zavezujoče evropske zakonodaje so bile v našem pravnem redu sprejete zakonske rešitve, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo širok nabor pravic v predkazenskem in kazenskem postopku z vidika zaščite, podpore in odškodnine žrtvam.
-
Obveznost izvrševanja sodb
Države, ki so podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so dolžne spoštovati dokončne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, kar se s konvencijo kot obveznost izrecno nalaga državam pogodbenicam. Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje njeno izvršitev.
-
Odzivna poročila Vlade na letna poročila Varuha človekovih pravic
Na pobudo Državnega zbora Vlada vsako leto pripravi odzivno poročilo, katerega osrednji del predstavlja pregled uresničevanje priporočil, ki jih je Varuh človekovih pravic podal v svojih rednih letnih poročilih. Vladni resorji (ministrstva, uradi, službe in sekretariat) tako ocenjujejo stopnjo realizacije posameznih priporočil, navajajo ukrepe, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti v prihodnje, kot tudi pojasnjujejo razloge, zakaj do realizacije nekaterih priporočil ni prišlo. Resorji hkrati podajo tudi pojasnila k Varuhovemu poročilu o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Odzivna poročila Vlade skupaj s poročili Varuha obravnava Državni zbor.
-
Izobraževanje v pravosodju
Izobraževanje v pravosodju zajema strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih, organiziranje in izvedbo pravniških državnih izpitov ter drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju in izdajo strokovnih publikacij.
-
Alternativno reševanje sporov
Alternativno reševanje sporov je oblika mirnega reševanja sporov na način, ki ne prinaša sodnega postopka. Navadno pomeni pomoč ali posredovanje nevtralne tretje osebe, ki strankam omogoči rešitev spornega razmerja.
-
Odškodnine žrtvam kaznivih dejanj
Žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi posledic kaznivega dejanja utrpijo škodo in odškodnine ne morejo izterjati od storilca kaznivega dejanja, imajo pravico do odškodnine, ki jo zagotavlja država. Pri tem imajo posebno prednost pri uveljavljanju odškodnine mladoletniki, žrtve nasilja v družini in invalidi, pa tudi žrtve neznanih storilcev in žrtve storilcev, ki jih ni mogoče kazensko preganjati. Odškodnino lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo tudi svojci žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja izgubila življenje.
-
Poprava krivic
Simbolična poprava krivic povojnim bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem in pomorjenim povojnim žrtvam ter ureditev pravic do povrnitve nematerialne škode, do dodatnega vštevanja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, do pravne rehabilitacije in do povrnitve dobrega imena je v Sloveniji urejena v Zakonu o popravi krivic.
Projekti
-
Pravosodni sistem ima kot izjemno pomemben strateški in nacionalni dejavnik pomembno vlogo v razvoju Slovenije in Evropske Unije le, če je učinkovit in če obstaja zaupanje v pravosodje. Delujoče, neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje, ki mu državljani zaupajo, je eden od bistvenih dejavnikov in porokov družbenega razvoja ter temeljni gradnik pravne države.
-
Projekt Šilih
ZaključenV okviru Projekta Šilih smo pripravili 15 ukrepov za izboljšanje stanja na področju preprečevanja, ugotavljanja in odpravljanja opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo ter ustreznega in pravočasnega sodnega varstva.