Projekti in programi

Na ministrstvu v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem izvajamo akcijo osveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. S ciljem izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini, bomo do konca leta v sodelovanju z različnimi akterji izvajali številne aktivnosti.

S projektom "Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke" (SpongeScapes) želimo povečati podnebno odpornost na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s izboljšanjem sposobnosti porečij oziroma krajine za zadrževanje vode.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste

Projekt digitalnega izobraževanja za pomorsko komunikacijo, Digital Education for Maritime Communication (v angleškem jeziku), z akronimom DigiMar, bo s pomočjo izvedbe eksperimenta digitalnega poučevanja namenjen izboljšanju varnosti pomorske plovbe.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Narava v Sloveniji je sicer v nekoliko boljšem stanju, kot je povprečje v EU. Se pa kljub varstvu ogroženost nekaterih vrst in naravnih okolij povečuje – podoben trend beležijo tudi v drugih državah EU.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključuje ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim. V procesu obnove ima osrednje mesto premišljeno prostorsko načrtovanje. Skupen cilj je večja odpornost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje zadeve ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev teh posameznikov v matično državo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, izvaja operacijo Platforma trga dela, ki predstavlja nadaljevanje ter nadgradnjo operacije Platforma za napovedovanje kompetenc, ki se je v obdobju med 1. majem 2021 in 30. junijem 2023 izvajala v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike (OP EKP) 2014–2020.

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov se pri svojem delu srečujejo z različnimi kategorijami oseb, med drugim tudi z ranljivimi kategorijami, kamor sodijo žrtve različnih zlorab, mladoletniki brez spremstva, osebe z duševnimi motnjami in vedenjskimi težavami, ki zahtevajo določene strokovne pristope. Te pristope in metode dela bodo lahko strokovni delavci videli in jih implementirali preko študijskih obiskov drugih inštitucij in namestitvenih kapacitet, kjer se srečujejo s podobno ali isto populacijo.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

S pomočjo projekta bodo preventivno zdravstveno pregledane vse osebe, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno ali začasno zaščito. V okviru projekta se krijejo stroški za prevajalce, mesečne žepnine prosilcev za mednarodno zaščito in plačila za opravljena vzdrževalna dela v azilnem domu.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev podatkovnega skladišča MKGP. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Čezmejni večdržavni projekt skupnega evropskega interesa (ang. Important Projects of Common European Interest, IPCEI) »Mikroelektronika-2« krepi zmožnost držav članic EU pri vzpostavitvi in povečanju avtonomije in odpornosti EU na področju verig vrednosti polprevodnikov, v katerem namerava sodelovati tudi Slovenija, in sicer v sklopu nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost - Digitalna transformacija gospodarstva.