Skoči do osrednje vsebine

Vzpostavitev podatkovnega skladišča in sistema poslovne analitike – Skrinja 2.0

Bogastvo Informacij!

Preudarne odločitve na podlagi podatkov? Da, vsekakor!

V državni upravi bo skladno s sodobnimi smernicami poslovanja, ki temeljijo na odločanju na podlagi podatkov, uvedena podatkovna analitika kot nov način delovanja za vse ravni odločanja. Vzpostavitev poslovne analitike omogoča olajšan pregled nad podatki, poslovnimi procesi in delom organov. Cilj je z analitičnimi orodji priti hitreje, lažje, bolj racionalno in objektivno do informacij, ki jih državni organi potrebujejo pri vsakodnevnem odločanju.

Ministrstvo za javno upravo bo do leta 2022 vzpostavilo sistem podatkovne analitike kot horizontalne storitve na Državnem računalniškem oblaku za državno upravo.

Podatkovna analitika omogoča učinkovitejše okrepljeno odločanje na podlagi podatkov za dvig učinkovitosti delovanja. Na tem področju so v upravi še neizkoriščeni potenciali digitalnega načina poslovanja, zato se je vodstvo Ministrstva za javno upravo odločilo za izvedbo projekta vzpostavitve sistema podatkovnega skladišča in poslovne analitike »Skrinja 2.0«. 

Cilji projekta

Cilj vpeljave sistema podatkovnega skladišča kot horizontalne storitve je vpeljava analitične organizacijske kulture kot vira zaupanja vrednih sumarnih podatkov, potrebnih za proces odločanja. Gre za način predpripravljenih poslovnih kazalnikov (nadzornih plošč, predpripravljenih poročil), ki bodo dnevno odražala stanje podatkov za vse skupine uporabnikov od odločevalcev, do naprednih analitikov in končnih uporabnikov. S tem bomo tudi racionalizirali poslovanje in omogočili, da se zaposleni ukvarjajo z dejanskimi analizami podatkov in ne z njihovo pripravo.

Z vzpostavitvijo podatkovnega skladišča in sistema poslovne analitike v državni upravi se na vseh ravneh prvenstveno želi izboljšati in optimalno organizirati sistem upravljanja s podatki, sistem poročanja in proces odločanja. Z izgradnjo sistema poslovne analitike pa bo v državni upravi postopoma potrebno zgraditi tudi zaupanje v prikazane podatke, pri čemer bodo imeli odločilno vlogo lastniki vira podatkov in pravilna priprava zahtev za analitične modele. 

Pri tem izziv predstavlja vzpostavitev procesa partnerskega sodelovanja med Ministrstvom za javno upravo kot ponudnikom storitve (in infrastrukture) ter skrbniki podatkovnih virov skupaj s specifičnimi uporabniškimi zahtevami, analitičnimi poizvedbami in vsebinsko interpretacijo posameznih podatkov. 

Vloga Ministrstva za javno upravo in sodelovanje z drugimi organi ter partnerskimi organizacijami

Ministrstvo za javno upravo ima pri obdelavi osebnih podatkov v projektu različne vloge. Primarno nastopa v vlogi ponudnika storitve (in infrastrukture), v okviru katere bo prevzemalo podatke drugih organov v skladu s pooblastili teh organov, pri čemer skrb za obdelavo osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo ostane na strani teh organov.

Na področju podatkovne analitike Ministrstvo za javno upravo nadaljuje razvoj in partnersko sodeluje z Institutom Jožef Stefan, Univerzo v Ljubljani (Fakulteto za računalništvo in informatiko, Ekonomsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede) in Univerzo v Mariboru (Fakulteto za organizacijske vede). S ciljem dviga digitalnih veščin smo z navedenimi partnerji na Upravni akademiji oblikovali izobraževalni program za javne uslužbence, in sicer za različne ciljne skupine: odločevalce, analitike in IT strokovnjake. Usposobljenih je bilo 672 javnih uslužbencev. Področja in vsebina usposabljanj: Veliki podatki - big data (Od vprašalnikov do vsebin za odločanje, Znanost o podatkih za začetnike, Uvod v rudarjenje besedil), Odprti podatki (Upravljanje podatkov javnega sektorja, odprti podatki in portal OPSI, Varstvo osebnih podatkov pri razvoju baz podatkov in IT rešitev v javnem sektorju) in Poslovna analitika / Poslovna inteligenca (Poslovna analitika v praksi, Metodologija zbiranja podatkov s spletnimi anketnimi vprašalniki).

* Projekt je del operacije Povezljivost, odprtost, kakovost (POK), katere cilj je izboljšanje upravljanja in preglednosti delovanja javne uprave z uvedbo novih orodij, novih metod in povezljivih rešitev. Z ukrepi bomo dosegli znižanje stroškov za informacijsko tehnologijo v državni upravi in optimizirali poslovne procese ter zagotovili razvoj in funkcionalno pokritost informacijskih sistemov državne uprave.

Pod okrilje operacije POK spadajo naslednje aktivnosti oziroma projekti: Interoperabilnostni skupni gradniki za elektronsko izmenjavo podatkov, Prenova informacijskega sistema za objavljanje odprtih podatkov javnega sektorja – OPSI, Vzpostavitev podatkovnega skladišča in sistema poslovne analitike – Skrinja 2.0, Tehnična in semantična konsolidacija temeljnih podatkovnih registrov (R2GO), Uvajanje sistemov vodenja kakovosti v organe javne uprave - model CAF, Program projektov storitev zaupanja SI-TRUST, Elektronsko javno naročanje (e-JN).

Skupna višina javnih sredstev, namenjenih za izvedbo operacije, znaša 10.570.597,52 evrov. Prispevek Evropskega socialnega sklada za operacijo pa znaša 8.456.478,02 evrov.

 

  

Iskalnik