Priprava Nacionalnega načrta za obnovo narave

Biotsko raznovrstni ekosistemi, kot so mokrišča, sladke vode, gozdovi ter kmetijski, gorski, morski, obalni in urbani ekosistemi v dobrem stanju zagotavljajo vrsto bistvenih ekosistemskih storitev.

V Evropski uniji se izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov nadaljujeta s skrb vzbujajočo hitrostjo.

Zdravi ekosistemi preprečujejo in zmanjšujejo vpliv naravnih nesreč, blažijo vpliv podnebnih sprememb, zmanjšujejo tveganja izbruhov bolezni, odločilno prispevajo h kvaliteti bivanja, v kmetijstvu pa zmanjšujejo tveganja pri zagotavljanju prehranske varnosti. Zdravi ekosistemi zagotavljajo opraševanje: od žuželk opraševalk je na primer odvisna letna kmetijska proizvodnja EU v vrednosti 5 milijard evrov.

Naša družba in gospodarstvo sta močno odvisna od koristi, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi – koristi obnove degradiranih ekosistemov močno odtehtajo stroške obnove.

Nacionalni načrt za obnovo narave

Slovenija mora pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo identificirati konkretne ukrepe ter določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhodišče bodo že sprejeti strateški nacionalni akti, kot sta Nacionalni program varstva okolja (NPVO) do 2030 in Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-28).

Priprava načrta se začenja v letošnjem letu, pri čemer bodo k pripravi povabljeni deležniki z vseh relevantnih področij, zlasti kmetovalci, kot pomemben člen v sistemu varstva narave in kakovostne zemlje za pridelavo hrane.

Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Republike Slovenije. 

Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so:

• obrečni gozdovi (od 2.520 do 3.750 hektarov),
• gorski iglasti gozdovi (540 hektarov),
• barjanski gozdovi (60 do 120 hektarov),
• travišča in drugi pašniški habitati (9.021 do 9.351 hektarov),
• obrečni travniki (1.140 hektarov),
• reke in jezera (1.220 hektarov)
• in do največ 850 hektarov drugih habitatnih tipov.

Sodelovanje resorjev in civilne družbe

Na ministrstvu se zavedamo, da je uspešna priprava in izvedba takšnega načrta mogoča le s sodelovanjem strokovnjakov s področja naravovarstva, kmetijstva, gozdarstva, voda, prostorskega načrtovanja in ribištva.

Ustanovljena je medresorska posvetovalna delovna skupina, ki zagotavlja usklajenost in strokovno podporo pri oblikovanju načrta.

Vanjo so vključeni vsi relevantni resorji in institucije:

• Ministrstvo za naravne vire in prostor,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
• Direkcija za vode,
• Zavod za gozdove Slovenije.

V skladu z vnaprej določeno časovnico bodo vključeni tudi drugi deležniki, hkrati pa bodo organizirana tudi posvetovanja s širšo splošno in strokovno javnostjo ter nevladnimi organizacijami.

Sledeč Aarhuški konvenciji bomo zagotovili pregleden proces sprejemanja NNON in v pripravo preko dogodkov vključevali ostale zainteresirane deležnike.

Dobrobiti Nacionalnega načrta obnove narave

NNON bo doprinesel k varovanju in obnovi habitatov in izboljšanju stanja ekosistemov, izboljšanju rečne povezljivosti, podpori opraševalcem in kmetijskim ekosistemom, izboljšanemu stanju kmetijskih in gozdnih ekosistemov ter povečanju zelenih površin v urbanih območjih.

Z ukrepi na teh področjih bomo dolgoročno in trajno obnovili biotsko raznovrstne in odporne ekosisteme ter dosegli cilje na področju blažitve in prilagajanja podnebnim spremembam ter nevtralnosti degradacije tal, hkrati pa bomo izboljšali prehransko varnost.

Obnova narave prinaša številne koristi za celotno družbo, kot so zmanjšanje poplavnih tveganj, boljša prehranska varnost, čista voda, storitve opraševanja, odpornost na podnebne spremembe, kakovost življenja in razvoj turizma.

Ključna za uspešno izvajanje uredbe je politična zavezanost projektu in visoka prioritetnost obnove narave v vseh resorjih in na vseh nivojih družbe.

Dobrobitim obnovljene narave je bil posvečen letošnji strokovni posvet Dan narave.

Kako lahko sodelujete pri pripravi NNON?

Sodelujmo v prizadevanjih za zdravo in obnovljeno naravo. Javnost je vabljena k spremljanju priprave načrta in sodelovanju v posvetovanjih, saj lahko le skupaj zagotovimo zdravo in odporno naravo za prihodnje generacije.

Vprašanja in predloge nam posredujte na naslov: nnon.mnvp@gov.si.

Hvala za vašo podporo in sodelovanje pri tem pomembnem procesu.

Uredba o obnovi narave

Uredba je sestavni del Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in bo EU pomagala izpolniti njene mednarodne zaveze, zlasti svetovni okvir Združenih narodov (ZN), ki je bil leta 2022 dogovorjen na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti.

Države članice EU moramo na podlagi uredbe do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov. Sprejeti moramo tudi ukrepe za zaustavitev upadanja populacij opraševalcev.

Specifične zahteve za posamezne ekosisteme med drugim vključujejo:

• ukrepe na kmetijskih zemljiščih, s katerimi se bo izboljšalo stanje vsaj dveh od treh kazalnikov: indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin, delež kmetijskih površin z visoko raznovrstnimi značilnostmi krajine,
• ukrepe v gozdovih za spodbujanje biotske raznovrstnosti,
• odstranitev nepotrebnih umetnih ovir na rekah,
• ukrepe za doseganje naraščajočega trenda zelenih površin v urbanem okolju.

Način za doseganje ciljev bodo države opredelile v rednih nacionalnih načrtih za obnovo narave. Za pripravo in uvedbo konkretnih ukrepov ter določitev prednostih območij za obnovo do leta 2030 imamo države dobri dve leti časa. Po uveljavitvi uredbe moramo članice Evropski komisiji posredovati načrt za obdobje do junija leta 2032, nato načrt do sredine 2042 in nato do 2050.

Na spletni strani Sveta Evropske unije je objavljenih več informacij o sprejeti uredbi o obnovi narave (v angleškem jeziku.

Krovni cilji uredbe

Z ukrepi obnove zajeti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij v EU do leta 2030:

• Postopno izboljšati stanje degradiranih ekosistemov in zagotoviti njihovo dolgoročno vzdržnost.

Vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov celotnih območij z uredbo določenih habitatnih tipov, ki niso v dobrem stanju do leta 2030, 60 odstotkov do 2040 in 90 odstotkov do 2050:

• To vključuje gozdove, obalna in celinska mokrišča, travnike in pašnike, reke, jezera, obrečne in obrežne habitate, resave in grmišča ter morske.

Obnova naravne rečne povezljivosti in naravnih funkcij povezanih poplavnih
območij:

• Do leta 2030 je v EU predvidena odstranitev vsaj 25.000 km nepotrebnih pregrad za izboljšanje povezanosti rek.

Obnova populacij opraševalcev:

• Izboljšanje raznolikosti opraševalcev in obrnitev upada populacij opraševalcev do leta 2030.

Obnova kmetijskih ekosistemov:

• Izboljšanje biotske raznovrstnosti kmetijskih ekosistemov prek spremljanja izbranih kazalnikov (indeks travniških metuljev; zaloga organskega ogljika v tleh; delež kmetijskih zemljišč z značilnostmi visoke raznovrstnosti krajine) ter izboljšanja indeksa pogostosti kmetijskih ptic.

Obnova urbanih ekosistemov:

• Brez neto izgub mestnih zelenih površin in drevesne pokritosti na nacionalni ravni do leta 2030, po letu 2030 pa trend naraščanja obojega do zadovoljivih ravni.

Obnova gozdnih ekosistemov:

• Doseči naraščajoči trend na nacionalni ravni, dokler ne bodo dosežene zadovoljive ravni 6 od 7 določenih kazalnikov ter indeksa pogostih gozdnih ptic.

Zagotavljanje dolgoročnega spremljanja in financiranja ukrepov:

• Države članice morajo pripraviti nacionalne načrte za obnovo narave in zagotoviti njihovo izvajanje.