Skoči do osrednje vsebine

Višješolski strokovni študij temelji na usklajenih in jasno definiranih potrebah delodajalcev. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega študija.

Prednost višješolskega strokovnega študija je tako imenovano praktično izobraževanje, ki študentom omogoča neposreden stik z delodajalci in pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj v času študija.  40  % celotnega študijskega programa na višjih šolah se namreč izvaja v podjetjih.

Podlaga za pripravo višješolskih študijskih programov so poklicni standardi, ki določajo poklicne kompetence.Te v dialogu s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Zaradi prostega pretoka oseb in priznavanja poklicnih kvalifikacij, morajo biti poklicni standardi primerljivi po vsej EU.

2-letni višješolski študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami.

Višješolski strokovni študij omogoča tudi mednarodne izmenjave študentov za opravljanje prakse ali študij v državah programa Erasmus+.

Seznam višješolskih študijskih programov

Višješolski študijski programi se oblikujejo v skladu z Izhodišči, ki jih v Soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, sprejme Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. 

Programske skupine višješolskih študijskih programov

Minister, pristojen za izobraževanje, je 17. novembra 2015, sprejel Sklep o razvrstitvi višješolskih študijskih programov v programske skupine. Študijski programi se po stroškovni zahtevnosti razvrščajo v programske skupine z naslednjimi faktorji:

  1. skupina: 1,1
  2. skupina: 1,25
  3. skupina: 1,35
  4. skupina: 1,60

Mreža višjih strokovnih šol

Javne višje strokovne šole se ustanavljajo kot javni izobraževalni zavodi ali njihove organizacijske enote, zasebne šole pa se lahko organizirajo tudi kot gospodarske družbe. Zakon določa in ureja strokovne organe šole, ki so obvezni ne glede na njeno organiziranost – tudi takrat, kadar je šola organizirana kot gospodarska družba ali njena enota.  

Javna mreža šol

V javno mrežo šol – za opravljanje javne službe – spadajo:

  • šole, ki jih je ustanovila država,
  • zasebne šole ali zasebniki (pravne ali fizične osebe), ki jim na podlagi javnega razpisa minister pristojen za višje strokovno izobraževanje dodeli koncesijo za izvajanje javnoveljavnega programa. 

Zasebne šole

Višješolsko izobraževanje je mogoče tudi v zasebnih šolah, ki jih ustanovijo pravne ali fizične osebe in izpolnjujejo pogoje za izvajanje javnoveljavnega programa, imajo predavateljski zbor, ustrezne prostore in opremo, pri delodajalcih zagotovljena mesta za praktično izobraževanje študentov, verificirana pri pristojni zbornici, ter so vpisane v razvid višjih strokovnih šol.

Iskalnik