Skoči do osrednje vsebine

Zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in skrb za duševno zdravje so ključni dejavniki varovanja in krepitve zdravja. Prispevajo k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja in k vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Med odraščanjem zagotavljajo optimalno rast in razvoj, izboljšujejo počutje in delovno storilnost pri odraslih, dolgoročno pa krepijo zdravje, povečujejo kakovost življenja in prispevajo k aktivnemu in zdravemu staranju.

Nacionalni program

Ministrstvo za zdravje je, v sodelovanju z ostalimi pristojnimi ministrstvi in državnimi organi, strokovnjaki ter nevladnimi organizacijami, oblikovali Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje med leti 2015 in 2025.

Nacionalni program je strateški in celovit okvir, s katerim se želi izboljšati prehranske navade ter povečati telesno dejavnost med prebivalci Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. Opredeljene ima konkretne in merljive cilje, s katerimi želimo zaustaviti in obrniti trend naraščanja telesne teže prebivalcev, vplivati na manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, posledično na vzdržnost zdravstvenega sistema ter vplivati na zmanjšanje razlik v zdravju prebivalcev. Za usklajeno delovanje in izvajanje nacionalnega programa skrbi medresorska delovna skupina.

Konkretne aktivnosti, s katerimi bo dosežena operacionalizacija ukrepov, njihovi nosilci in tudi potrebna finančna sredstva, pa so opredeljene v periodičnih izvedbenih načrtih.

Promocija zdravega načina življenja je vključena tudi v različne nacionalne strateške dokumente:

  • Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025
  • Strategija o zdravju otrok v povezavi z okoljem 2012-2020,
  • Nacionalni program za mladino 2012-2021,
  • Nacionalni program športa 2014-2023,
  • Državni program za obvladovanje raka 2017- 2021
  • Nacionalni program preprečevanja sladkorne bolezni 2010 – 2020,
  • Akcijski plan za invalide 2014-2021,
  • Resolucija o varnosti c cestnem prometu 2013-2022,
  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Prehrana in prehranjevalne navade

Prehranjevalne navade, prehranski vnos (zaužita hrana oziroma naša prehrana) ter samo stanje prehranjenosti (na osnovi merjenja telesne sestave - mišične mase in maščob) pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostna skrb že v otroštvu. Seveda je zdrave prehranske navade v vsakem življenjskem obdobju (od rane mladosti do starostne dobe) pomembno spodbujati in ohranjati.

Za obvladovanje naraščajoče debelosti med prebivalstvom in pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni sta pomembna tako zdravo prehranjevanje kot tudi zadostno vsakodnevno telesno dejavnost ljudi v vseh starostnih skupinah. Osnova za aktivnosti in ukrepe na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje je v Sloveniji Nacionalni program Dober tek Slovenija, s katerim želimo v vseh življenjskih obdobjih opolnomočiti posameznika in mu s ključnimi mehanizmi olajšati odločitev za zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.  

Projekti in programi nevladnih organizacij

Na Ministrstvu za zdravje že vrsto let podpiramo aktivnosti vladnega in nevladnega sektorja na področju promocije zdravega prehranjevanja. V razpisu 2017-2019 za nevladni sektor smo podprli naslednje projekte:

  • Prehrana.si – Nacionalni portal o hrani in prehrani, Inštitut za nutricionistiko,  spletni portal prehrana.si je verodostojen vir prehranskih priporočil in informacij s področja prehrane v vseh življenjskih obdobjih,
  • Kuhna pa to – otroci otrokom pripravimo zdrave tradicionalne obroke ali obujanje prehranske kulturne dediščine, Društvo vesela kuhinja, v šolah po vsej Sloveniji in na spletni strani Kuhna pa to. Program KuhnaPaTo je zasnovan za mularijo tega sveta z namenom izobraziti njih, da bodo izobrazili svoje starše, v času, ko vsi drvimo drug mimo drugega in skoraj mimo nas samih,
  • Šola klinične prehraneSlovensko združenje za klinično prehrano, na društvu, specializirano za klinično prehrano,
  • Inovativne rešitve za informirane odločitve. Podpora pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir, Inštitut za nutricionistiko, na spletni strani Inovativne rešitve za informirane odločitve
  • Klinično testiranje procesa prehranske obravnaveOnkološki inštitut Ljubljana
  • Interdisciplinarni pristop pri obravnavni prekomerno hranjenih otrok in mladostnikovRdeči križ Slovenije, na društvu,
  • Spodbujanje preoblikovanja in razvoja novih živilskih izdelkov izboljšanje sestave pri nosilcih živilske dejavnosti s sedežem v Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na zbornici,
  • Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti 2017, 2018, 2019, Društvo za zdravje srca in ožilja, na društvu,
  • Šolski lonec – nadgradnja spletnega portala Šolski lonec v podporo implementaciji smernic zdravega prehranjevanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, na inštitutu, na spletu – solskilonec.si Namenjen je organizatorjem prehrane v vrtcih, vodjem šolske prehrane, vodjem kuhinj, učiteljem gospodinjstva in ostalim učiteljem, srednjim šolam, dijaškim domovom, staršem in skrbnikom otrok, strokovnjakom s področja javnega zdravja,
  • Razvoj trajnostnega modela usposabljanj za zdravo ponudbo v organiziranih sistemih prehrane s predlogom postavitve nacionalne mreže ponudnikov usposabljanj o zdravi pripravi hrane, Nacionalni inštitut za javno zdravje, na inštitutu – za vse nosilce organizirane prehrane.

Stanje na področju prehranjevalnih navad v Sloveniji

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v državi kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva v povprečju nezdrava. Število dnevnih obrokov je premajhno (priporoča se 3-5 obrokov,  zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica, večerja) in tudi ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca ni ustrezen. Dan je potrebno začeti z zajtrkom, ki nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva. Med obroki naj bo približno 4 ure premora, večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem.

Energijska vrednost povprečnega obroka je glede na pretežno sedeč življenjski slog previsoka, saj zaužijemo preveč enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

V naši prehrani so v povprečju na krožnikih prevečkrat meso in mesni izdelki, premalo pa je rib, sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Skrb vzbujajoč je tudi prevelik vnos soli v naše telo, saj so sprejemljive vrednosti (5 gramov soli na dan) presežene za več kot 150 %.

Podatki kažejo, da je največ nezdravega prehranjevanja in posledično zgodnjih oblik kroničnih nenalezljivih bolezni opaziti med revnimi in slabše izobraženimi prebivalci. Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so vplivali  tudi na oblikovanje in sprejetje prehranske politike v letu 2005 in v letu 2015 sprejetega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje  do 2025 – Dober tek Slovenija. Z aktivnostmi, zapisanimi v dokumentu, želimo izboljšati prehranske navade in povečati telesno dejavnost med prebivalci Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. V delu, ki se nanaša na prehrano, je nacionalni program usmerjen v zagotavljanje varne hrane v celotni živilski verigi, vzpostavljanju, ohranjanju in krepitvi zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev ter trajnostnemu zagotavljanju zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano.

Prehranske smernice za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili

Na Ministrstvu za zdravje smo na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, oblikovali prehranske smernice ( .pdf), ki bodo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev v pomoč pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. 

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v šestih mesecih od objave prehranskih smernic, oblikovati lastna pravila ravnanja in jih javno objaviti. Pravila ravnanja se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, trans maščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo.

Zmanjšanje oglaševanja navedenih živil otrokom bo pomembno prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih. To je tudi eden izmed ciljev Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, ki s številnimi ukrepi spodbuja  zdrave prehranske navade, ki so dobra popotnica kakovostnemu življenju.

Telesna dejavnost za zdravje

Za obvladovanje naraščajoče debelosti med prebivalstvom in pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni je poleg zdravega prehranjevanja nujno opozarjati tudi na zadostno vsakodnevno telesno dejavnost ljudi v vseh starostnih skupinah. Osnova za aktivnosti in ukrepe na področju telesne dejavnosti za zdravje je v Sloveniji Nacionalni program Dober tek Slovenija, s katerim želimo v vseh življenjskih obdobjih opolnomočiti posameznika in mu s ključnimi mehanizmi olajšati odločitev za redno telesno dejavnost, pa tudi zdravo prehranjevanje.    

Z aktivnostmi želimo do leta 2025 zmanjšati delež prebivalcev, ki so telesno nedejavni, ter zmanjšati delež funkcionalno manj zmožnih starejših in bolnikov.

Nacionalni program Dober tek Slovenija opredeljuje specifične cilje in ukrepe: 

  • spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah,
  • spodbujanje ponudbe za zdravo izbiro v gostinstvu in turizmu v povezavi s turistično ponudbo v lokalnih okoljih s ciljem, da Republika Slovenija postane prepoznavna po odlični, zeleni, aktivni in zdravi ponudbi,
  • informiranje in ozaveščanje vseh deležnikov, vključno z javnozdravstvenimi kampanjami,
  • krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti, preprečevanju podhranjenosti in spodbujanju telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni,
  • izobraževanje in raziskovanje na področju telesne dejavnosti za zdravje.

Projekti in programi nevladnih organizacij

Ministrstvo za zdravje že vrsto let podpira aktivnosti vladnega in nevladnega sektorja na področju telesne dejavnosti za zdravje. 

Medresorski projekti 

Vrsto let že sodelujemo tudi v medresorskih projektih, kjer spodbujamo zdravo telesno dejavnost.

Evropski teden športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evropi. Nosilec kampanje Olimpijski komite Slovenije, v njej pa sodelujemo ministrstva, NIJZ z mrežo centrov za krepitev zdravja, Fakulteta za šport, športna društva in druge nevladne organizacije ter lokalne skupnosti. Več informacij na spletni strani Evropskega tedna športa

Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Aktivnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa je med 16. in 22. septembrom, ko se Evropski teden mobilnosti zaključi z Dnevom brez avtomobila. Več informacij na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti.

Sodelovanje z Evropo

Slovenija sodeluje tudi v Evropski mreži HEPA (Health Enhancing Physical Activity), ki sodi pod okrilje Svetovne zdravstvene organizacije. Mreža deluje z namenom okrepiti in podpreti prizadevanja in aktivnosti, ki lahko povečajo mednarodno sodelovanje in izboljšajo pogoje za zdrav življenjski slog predvsem na področju telesne dejavnosti, ki krepi zdravje. Namen sodelovanja v evropski HEPA mreži je predvsem aktivno delovanje v okviru t. i. »Steering Committee«-ja oz. "Usmerjevalnega odbora" te mreže.

Stanje na področju gibalnih navad v Sloveniji

Duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija je duševno zdravje opredelila kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost«. Duševno zdravje omogoča posamezniku udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.

Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznike, družine in skupnosti. Strokovnjaki so dokazali, da revščina povečuje tveganje za duševne motnje, velja pa tudi, da posledice duševnih bolezni močno obremenjujejo družbene vire ter gospodarske, izobraževalne, socialne, zdravstvene, kazenske in sodne sisteme držav. Slabo duševno zdravje tako pomeni izgubo najmanj 3  do 4 % bruto domačega proizvoda, po nekaterih ocenah pa še več. Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Evropska unija in posamezne države namenjajo promociji in varovanju duševnega zdravja vedno več pozornosti in sredstev.

V Sloveniji področje ureja Zakon o duševnem zdravju in podzakonski predpisi ter Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja. Najpomembnejši strateški dokumenti Evropske unije za duševno zdravje pa so Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Sklepi Sveta o Evropskem paktu za duševno zdravje in dobro počutje.

Obravnava nasilja v družini

Zdravstveni resor je zavezan k izvajanju predpisov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Pravilniku o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, kamor sodi tudi izvajanje izobraževanja zdravstvenih delavcev o nasilju v družini.

Medresorski projekt 

Projekt Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti - pond je bil izveden z namenom uveljavitve določil Zakona o preprečevanju nasilja v družini na področju zdravstvene dejavnosti ter povečanje znanja in kompetenc zdravstvenih delavcev pri delu z žrtvijo nasilja v družini. Partnerji projekta razvijajo dvodnevno izobraževanje, ki je usklajeno s Strokovnimi smernicami, ki smo jih pripravili na Ministrstvu za zdravje.

Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini

Na Ministrstvu za zdravje smo pripravili strokovne smernice kot temelj izobraževanja zdravstvenih delavcev na področju nasilja v družini. Leta 2015 jih je  v skladu s Pravilnikom o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti potrdil Zdravstveni svet.

Smernice so zbirka priporočenih ravnanj oziroma korakov za obravnavno otrok, žrtev zlorab in nasilja, odraslih žrtev nasilja, namenjene različnim zdravstvenim delavcem, ki se utegnejo srečati z nasiljem v družini. Zaradi specifičnosti prepoznave in obravnave so posebej formulirane smernice obravnave žrtev nasilja v družini v patronažni službi ter v ginekologiji in porodništvu. 

Namenjene so pomoči zdravstvenim delavcem, ki prihajajo v stik z žrtvami nasilja v družini, da se opremijo z veščinami, znanjem in gotovostjo pri ugotavljanju,  prepoznavanju in obravnavi žrtev.  

Izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev po Smernicah je potekalo od septembra 2015 in je bilo financirano iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma (Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014).

Solariji - preprečevanje nevarnosti izpostavljanja ultravijoličnim žarkom

Ob upoštevanju mnenja Evropske Komisije in dejstva, da je Svetovna zdravstvena organizacija zvišala stopnjo nevarnosti z "verjetno kancerogeno" na "kancerogeno za ljudi" smo s Pravilnikom o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti sprejeli tudi ukrepe za preprečevanje nevarnosti izpostavljanja ultravijoličnim žarkom v solarijih. 

Na osnovi določil glede solarijev morajo lastniki solarijev zagotoviti, da bodo uporabniki v objektih s solariji obveščeni o nevarnosti izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. Nosilcem dejavnosti morajo v prostorih solerijev namestiti opozorila uporabnikom v zvezi z uporabo varno solarijev ter o zdravstvenih tveganjih in omejitvah uporabe solarija.

Strokovne konference in posveti

Svetovna zdravstvena organizacija

 

Evropska unija

  • Amsterdamska pogodba EU (1997),
  • Sklepi Sveta Evrope, povezani z zdravim življenjskim slogom, izobraževanjem, obveščanjem in komuniciranjem (Uradni list EU, 2004/C 22/01),
  • Sklepi Sveta Evrope, povezani s promocijo zdravja srca (2004),
  • Bela knjiga o varnosti hrane (2000),
  • Evropska mreža za prehrano in telesno dejavnost (2003);
  • Bela knjiga o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (2007)
  • Akcijski načrt za preprečevanje otroške debelosti (Februar 2014)
  • Sklepi Sveta, povezani z zdravim življenjskim slogom, izobraževanjem, obveščanjem in komuniciranjem (Uradni list EU, 2004/C 22/01),
  • Sklepi Sveta , povezani s promocijo zdravja srca (2004),
  • Resolucija Sveta Evropske unije ResAP (2003)3 o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnici (2003)
  • Sklepi sveta o prehrani in telesni dejavnosti
  • Resolucija Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnici  (2005). Izdalo in prevedlo ministrstvo za zdravje. Dokument so potrdili ministri za zdravje evropskih držav in se s tem zavezali k ureditvi prehrane v bolnišnicah.

Iskalnik