Trajnostnost v skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi načeli
Okoljska, družbena in upravljavska načela in poročanje o trajnostnosti
Poročanje o trajnostnosti v skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi načeli (ESG načela), postaja vse pomembnejši element poslovnih praks, saj omogoča podjetjem, da poročajo o svojem vplivu na okolje, družbo in upravljanje.
Poročanje o trajnostnosti je ključno orodje za podjetja pri prehodu v zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo. Z njim podjetja izkazujejo vpliv svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje ter vpliv okolja na njihovo poslovanje, hkrati pa izpolnjujejo zakonodajne zahteve in pričakovanja deležnikov. Poročanje o trajnostnosti organizacijam pomaga jasno predstaviti svoje trajnostne cilje, dosežke ter načrte za prihodnost, s čimer vlagateljem, potrošnikom in drugim zainteresiranim stranem olajša sprejemanje dobro utemeljenih odločitev. Globalno vse več držav, vključno z Evropsko unijo, uvaja obveznosti poročanja o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnostih, kar pomeni, da postaja transparentnost v zvezi z vplivom poslovanja na trajnostne cilje nujna.
V Sloveniji je poročanje o trajnostnosti v skladu z načeli ESG postalo del zakonodajnih in poslovnih standardov, podjetja pa se soočajo z vedno večjim pritiskom, da izkazujejo odgovornost in integriteto v svojem poslovanju. Z vzpostavitvijo celovitega sistema poročanja o trajnostnih praksah se krepi zaupanje deležnikov ter pospešuje prehod na trajnostno gospodarstvo, usklajen z globalnimi okviri: s Pariškim sporazumom, ki kot podlago določa omejitev rasti globalnega segrevanja na 1,5 °C, in z Agendo 2030, ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja (angleško Sustainable Development Goals – SDG).
Okoljski vpliv (Environmental) – Podjetja so odgovorna za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. ESG načela spodbujajo zmanjšanje emisij CO₂, učinkovito rabo virov in trajnostno ravnanje z naravnimi bogastvi.
Družbeni vpliv (Social) – Trajnostno poslovanje vključuje spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje varnih delovnih pogojev in spodbujanje raznolikosti in vključevanja v podjetjih.
Upravljanje (Governance) – Transparentno in etično upravljanje podjetij je ključno za gradnjo zaupanja in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti, s čimer se preprečujejo tveganja in spodbujajo pravične poslovne prakse.
Pomen trajnostnega poročanja
V okviru okolja, družbe in upravljanja je poročanje o trajnostnosti ključnega pomena, saj omogoča podjetjem, da demonstrirajo svojo zavezanost k odgovornemu poslovanju in trajnostnemu razvoju. Z njim podjetja izkazujejo vpliv svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje ter vpliv trajnostnih zadev na njihovo poslovanje, hkrati pa izpolnjujejo zakonodajne zahteve in pričakovanja deležnikov.
Kakovostno poročanje lahko prinaša številne koristi, med drugim izboljšanje odnosa z vlagatelji, povečanje konkurenčnosti na trgu in boljšo pripravo na prihodnje regulativne spremembe. Vse več podjetij v Sloveniji že pripravlja poročila o trajnostnosti, ki temeljijo na mednarodnih smernicah, kot je pobuda za globalno poročanje (angleško Global Reporting Initiative – GRI), kar jim omogoča boljše obvladovanje tveganj in priložnosti ter usklajenost z globalnimi trendi.
Okoljska, družbena in upravljavska načela in poročanje o trajnostnosti postajata nepogrešljiva sestavina uspešnega poslovanja, ki ne vplivata zgolj na podjetje, ampak tudi na širšo družbeno in okoljsko odgovornost. V prihodnosti bo trajnostni razvoj še bolj povezan s poslovnimi strategijami, saj bodo organizacije, ki ne bodo upoštevale teh načel, izpostavljene večjim tveganjem, kot so pravne snakcije, izguba ugleda in zmanjšanje dostopa do finančnih virov. Sanckije so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Zato je za uspešen prehod na trajnostno poslovanje nujno vključiti načela ESG v jedro poslovne strategije in zagotoviti kakovostno trajnostno poročanje.
Obveznost poročanja o trajnostnosti
Obveznost poročanja o trajnostnosti predstavlja poročilo o trajnostnosti in velja za podjetja, ki so določena v Direktivi (EU) 2022/2464 o trajnostnem poročanju podjetij (angleško Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD), v slovenski pravni red pa se direktiva prenaša z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M).
Podjetja, ki so zavezana za poročanje, morajo poročati v skladu z evropskimi standardi za trajnostno poročanje (angleško European Sustainability Reporting Standards – ESRS, v angleščini), ki jih je pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (angleško European Financial Reporting Advisory Group – EFRAG), Evropska komisija pa jih je sprejela v obliki delegirane uredbe. Podjetja, ki trenutno niso zavezana za poročanje, lahko poročajo v skladu s standardi za prostovoljno poročanje malih in srednje velikih podjetij o trajnostnosti (angleško Voluntary sustainability reporting standard for non-listed micro-, small- and medium-sized undertakings - VSME, v angleščini).
Obveznost poročanja o trajnostnosti v skladu z Direktivo (EU) 2025/794 se uvaja postopoma od poslovnega leta 2024 dalje, odvisno od velikosti in statusa podjetja. Kljub temu pa spodbujamo podjetja, ki še niso zavezana za poročanje o trajnostnosti, da to vseeno počnejo, saj jim poročanje daje konkurenčne prednosti.
Za poslovno leto, ki se je začelo v letu 2024, za podjetja, ki so bila zavezana pripraviti (konsolidirano) izjavo o nefinančnem poslovanju in zajema:
- velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500,
- obvladujoča podjetja, ki so subjekti javnega interesa in ki skupaj z odvisnimi podjetji dosegajo pogoje za velika podjetja, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 odstotkov, ter katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na ravni skupine večje od 500.
Za poslovno leto, ki se začne v letu 2027, za:
- velika podjetja, razen za tista iz prve alineje prejšnje točke,
- obvladujoča podjetja, ki skupaj z odvisnimi podjetji dosegajo pogoje za velika podjetja, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 odstotkov, razen za tiste iz druge alineje prejšnje točke.
Za poslovno leto, ki se začne v letu 2028, za:
- majhna in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi,
- majhne in nekompleksne institucije,
- lastne zavarovalnice in pozavarovalnice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
Poročilo o trajnostnosti pripravljati:
- velika podjetja in
- majhna in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi.
Konsolidirano poročilo o trajnostnosti pripravljati:
- vsa obvladujoča podjetja, ki skupaj z odvisnimi podjetji dosegajo pogoje za velika podjetja, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 odstotkov podjetja.
Pri določanju velikosti podjetja se upoštevajo naslednja merila (skladno s 55. členom ZGD-1):
- vrednost aktive,
- čisti prihodki od prodaje in
- povprečno število delavcev v poslovnem letu.
Podjetje se razvrsti ali prerazvrsti v drug razred velikosti, če dve leti zapored preseže dve od treh predpisanih meril.
Merila velikosti podjetja
| Velikost podjetja | Povprečno število delavcev | Vrednost aktive | Čisti prihodki od prodaje |
| Mikro | 10 | 450.000 evrov | 900.000 evrov |
| Majhno | 50 | 5.000.000 evrov | 10.000.000 evrov |
| Srednje | 250 | 25.000.000 evrov | 50.000.000 evrov |
| Veliko | Več kot 250 | Več kot 25.000.000 evrov | Več kot 50.000.000 evrov |
Poročanje o trajnostnosti za podjetja, ki so trenutno zavezana za poročanje
Poročilo o trajnostnosti se pripravi v skladu z zahtevami 70.c člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), Direktivo (EU) 2022/2464 (CSRD) ter v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).
Poročilo mora vsebovati najmanj predpisane informacije o:
- okoljskih vidikih (na primer emisijah, rabi virov, podnebnih tveganjih),
- družbenih vidikih (na primer delovnih pogojih, spoštovanju človekovih pravic),
- upravljavskih vidikih (na primer poslovni etiki, sistemih notranjega nadzora),
- načelu dvojne pomembnosti (pomembnost vplivov podjetja na okolje in družbo ter finančna pomembnost za podjetje),
- povezanosti trajnostnih vidikov s poslovnim modelom in strategijo podjetja.
Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v predpisani elektronski obliki (XHTML), vključeno v letno poročilo družbe ter predloženo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za javno objavo.
Prostovoljno poročanje o trajnostnosti za mala in srednja podjetja (MSP)
Zakaj poročati prostovoljno?
Čeprav MSP trenutno niso zavezana obveznemu poročanju o trajnostnosti po CSRD, se vse več podjetij odloča za prostovoljno poročanje, ker:
- izkazujejo odgovornost do okolja in družbe,
- izpolnjujejo zahteve kupcev, bank in investitorjev,
- se pripravljajo na prihodnje zakonodajne zahteve,
- želijo pridobiti konkurenčno prednost na trgu.
Poročanje o trajnostnosti je tudi pogoj za dostop do nekaterih oblik financiranja in javne podpore.
Kako pripraviti trajnostno poročilo kot mala in srednja podjetja (MSP)?
Sledite naslednjim korakom:
- Določite pomembne teme (na primer poraba energije, ravnanje z odpadki, delovni pogoji).
- Zberite podatke iz poslovanja (na primer računovodstvo, kadrovska služba).
- Uporabite digitalno predlogo VSME, ki je najdete na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo.
- Poročilo objavite na spletni strani, AJPES-u ali ga posredujte partnerjem.
Tehnični viri in predloge: Samo1planet.
Zakonodaja
- Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (Besedilo velja za EGP)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)