Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Trajnostnost v skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi načeli

V sodobnem poslovnem svetu je trajnostnost vse bolj prepoznana kot ključni dejavnik dolgoročne uspešnosti podjetij in organizacij. V skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavski načeli (angleško Environmental, Social, Governance – ESG) se trajnostnost ne nanaša zgolj na varovanje okolja, temveč zajema širši spekter dejavnosti, ki vključujejo odgovorno poslovanje, transparentnost ter skrb za socialno in etično ravnanje.

Okoljska, družbena in upravljavska načela in poročanje o trajnostnosti

Poročanje o trajnostnosti v skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi načeli (ESG načela), postaja vse pomembnejši element poslovnih praks, saj omogoča podjetjem, da poročajo o svojem vplivu na okolje, družbo in upravljanje.

Poročanje o trajnostnosti je ključno orodje za podjetja pri prehodu v zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo. Z njim podjetja izkazujejo vpliv svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje ter vpliv okolja na njihovo poslovanje, hkrati pa izpolnjujejo zakonodajne zahteve in pričakovanja deležnikov. Poročanje o trajnostnosti organizacijam pomaga jasno predstaviti svoje trajnostne cilje, dosežke ter načrte za prihodnost, s čimer vlagateljem, potrošnikom in drugim zainteresiranim stranem olajša sprejemanje dobro utemeljenih odločitev. Globalno vse več držav, vključno z Evropsko unijo, uvaja obveznosti poročanja o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnostih, kar pomeni, da postaja transparentnost v zvezi z vplivom poslovanja na trajnostne cilje nujna.

V Sloveniji je poročanje o trajnostnosti v skladu z načeli ESG postalo del zakonodajnih in poslovnih standardov, podjetja pa se soočajo z vedno večjim pritiskom, da izkazujejo odgovornost in integriteto v svojem poslovanju. Z vzpostavitvijo celovitega sistema poročanja o trajnostnih praksah se krepi zaupanje deležnikov ter pospešuje prehod na trajnostno gospodarstvo, usklajen z globalnimi okviri: s Pariškim sporazumom, ki kot podlago določa omejitev rasti globalnega segrevanja na 1,5 °C, in z Agendo 2030, ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja (angleško Sustainable Development Goals – SDG).

Pomen trajnostnega poročanja

V okviru okolja, družbe in upravljanja je poročanje o trajnostnosti ključnega pomena, saj omogoča podjetjem, da demonstrirajo svojo zavezanost k odgovornemu poslovanju in trajnostnemu razvoju. Z njim podjetja izkazujejo vpliv svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje ter vpliv trajnostnih zadev na njihovo poslovanje, hkrati pa izpolnjujejo zakonodajne zahteve in pričakovanja deležnikov.             

Kakovostno poročanje lahko prinaša številne koristi, med drugim izboljšanje odnosa z vlagatelji, povečanje konkurenčnosti na trgu in boljšo pripravo na prihodnje regulativne spremembe. Vse več podjetij v Sloveniji že pripravlja poročila o trajnostnosti, ki temeljijo na mednarodnih smernicah, kot je pobuda za globalno poročanje (angleško Global Reporting Initiative – GRI), kar jim omogoča boljše obvladovanje tveganj in priložnosti ter usklajenost z globalnimi trendi.

Okoljska, družbena in upravljavska načela in poročanje o trajnostnosti postajata nepogrešljiva sestavina uspešnega poslovanja, ki ne vplivata zgolj na podjetje, ampak tudi na širšo družbeno in okoljsko odgovornost. V prihodnosti bo trajnostni razvoj še bolj povezan s poslovnimi strategijami, saj bodo organizacije, ki ne bodo upoštevale teh načel, izpostavljene večjim tveganjem, kot so pravne snakcije, izguba ugleda in zmanjšanje dostopa do finančnih virov. Sanckije so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Zato je za uspešen prehod na trajnostno poslovanje nujno vključiti načela ESG v jedro poslovne strategije in zagotoviti kakovostno trajnostno poročanje.

Obveznost poročanja o trajnostnosti

Obveznost poročanja o trajnostnosti predstavlja poročilo o trajnostnosti in velja za podjetja, ki so določena v Direktivi (EU) 2022/2464 o trajnostnem poročanju podjetij (angleško Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD), v slovenski pravni red pa se direktiva prenaša z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M).

Podjetja, ki so zavezana za poročanje, morajo poročati v skladu z evropskimi standardi za trajnostno poročanje (angleško European Sustainability Reporting Standards – ESRS, v angleščini), ki jih je pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (angleško European Financial Reporting Advisory Group – EFRAG), Evropska komisija pa jih je sprejela v obliki delegirane uredbe. Podjetja, ki trenutno niso zavezana za poročanje, lahko poročajo v skladu s standardi za prostovoljno poročanje malih in srednje velikih podjetij o trajnostnosti (angleško Voluntary sustainability reporting standard for non-listed micro-, small- and medium-sized undertakings - VSME, v angleščini).

Obveznost poročanja o trajnostnosti v skladu z Direktivo (EU) 2025/794 se uvaja postopoma od poslovnega leta 2024 dalje, odvisno od velikosti in statusa podjetja. Kljub temu pa spodbujamo podjetja, ki še niso zavezana za poročanje o trajnostnosti, da to vseeno počnejo, saj jim poročanje daje konkurenčne prednosti.

Merila velikosti podjetja

Velikost podjetja Povprečno število delavcev Vrednost aktive Čisti prihodki od prodaje
Mikro 10 450.000 evrov 900.000 evrov
Majhno 50 5.000.000 evrov 10.000.000 evrov
Srednje 250 25.000.000 evrov 50.000.000 evrov
Veliko Več kot 250 Več kot 25.000.000 evrov Več kot 50.000.000 evrov

Poročanje o trajnostnosti za podjetja, ki so trenutno zavezana za poročanje

Poročilo o trajnostnosti se pripravi v skladu z zahtevami 70.c člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), Direktivo (EU) 2022/2464 (CSRD) ter v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS).

Poročilo mora vsebovati najmanj predpisane informacije o:

  • okoljskih vidikih (na primer emisijah, rabi virov, podnebnih tveganjih),
  • družbenih vidikih (na primer delovnih pogojih, spoštovanju človekovih pravic),
  • upravljavskih vidikih (na primer poslovni etiki, sistemih notranjega nadzora),
  • načelu dvojne pomembnosti (pomembnost vplivov podjetja na okolje in družbo ter finančna pomembnost za podjetje),
  • povezanosti trajnostnih vidikov s poslovnim modelom in strategijo podjetja.

Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v predpisani elektronski obliki (XHTML), vključeno v letno poročilo družbe ter predloženo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za javno objavo.

Prostovoljno poročanje o trajnostnosti za mala in srednja podjetja (MSP)

Zakaj poročati prostovoljno?

Čeprav MSP trenutno niso zavezana obveznemu poročanju o trajnostnosti po CSRD, se vse več podjetij odloča za prostovoljno poročanje, ker:

  • izkazujejo odgovornost do okolja in družbe,
  • izpolnjujejo zahteve kupcev, bank in investitorjev,
  • se pripravljajo na prihodnje zakonodajne zahteve,
  • želijo pridobiti konkurenčno prednost na trgu.

Poročanje o trajnostnosti je tudi pogoj za dostop do nekaterih oblik financiranja in javne podpore.

Kako pripraviti trajnostno poročilo kot mala in srednja podjetja (MSP)?

Sledite naslednjim korakom:

  1. Določite pomembne teme (na primer poraba energije, ravnanje z odpadki, delovni pogoji).
  2. Zberite podatke iz poslovanja (na primer računovodstvo, kadrovska služba).
  3. Uporabite digitalno predlogo VSME, ki je najdete na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo.
  4. Poročilo objavite na spletni strani, AJPES-u ali ga posredujte partnerjem.

Tehnični viri in predloge: Samo1planet