Skoči do osrednje vsebine

Trajnostni turizem je temeljna usmeritev slovenskega turizma. Načela trajnosti se nanašajo na okoljske, gospodarske in socialno-kulturne vidike razvoja turizma. Za zagotovitev dolgoročnega trajnostnega razvoja si prizadevamo vzpostaviti ustrezno ravnotežje med vplivi turizma na okolje, zaposlenimi v turizmu, lokalnimi skupnostmi in turističnimi ponudniki.

Trajnostni turizem je več kot okolju prijazen

Trajnostni turizem je, po opredelitvi Svetovne turistične organizacije odgovorni turizem; takšen, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev.

Trajnostno ravnanje in skrb za naravno okolje je tudi temeljna usmeritev slovenskega turizma in edina pot naprej. Slovenija je na to pot stopila že pred leti, ko so deležniki slovenskega turizma podpisali Deklaracijo o partnerstvu za trajnostno rast slovenskega turizma.

Trajnostni razvoj ni več modna težnja, ampak je način življenja in nujnost v razvoju turizma. Trajnost je zato vpeta v vse načrtovane ukrepe in aktivnosti, tako na ravni države kot na ravni destinacij.

Trajnostni turizem temelji na štirih stebrih razvoja:

  • gospodarski: zagotoviti konkurenčnost turističnih destinacij in podjetij, da se bodo lahko uspešno razvijala in prinašala dolgoročne koristi;
  • okoljski: zmanjšati onesnaženosti zraka, vode in zemlje, zmanjšati količino odpadkov, krepiti kakovost in značilnosti pokrajine ter zavarovati in ohraniti naravo, rastline in živali;
  • socialno-kulturni: izboljšati kakovost življenja v lokalnih skupnostih, povečati zaposlenost lokalnega prebivalstva, krepiti in spoštovati kulturno in zgodovinsko dediščino, različnost destinacij in tradicijo;
  • podnebni: zmanjšati vplive turizma na podnebje in povečati prilagajanje turizma podnebnim spremembam.

Za zagotovitev dolgoročne trajnosti si prizadevamo vzpostaviti ustrezno ravnotežje med vsemi stebri. Zavedamo se, da bo konkurenčen turizem tisti, ki bo temeljil na ekonomski uspešnosti poslovanja ter bil hkrati prizanesljiv do naravnega, kulturnega in socialnega okolja.

Koristi trajnostnega ravnanja

Koristi trajnostnega razvoja so: 

  • finančni prihranki za podjetja in destinacije, ki s trajnostnim ravnanjem znižujejo stroške zaradi učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije;
  • večja privlačnost trajnostno usmerjenih podjetij za vlagatelje;
  • boljša pripravljenost trajnostno usmerjenih podjetij na spremembe zakonodajnih predpisov s področja okolja, okoljsko certificirani ponudniki imajo prednost pri razpisih za sofinanciranje;
  • turistični ponudniki in destinacije s trajnostnim pristopom razvijajo bolj kakovosten produkt in si prizadevajo za to, da imajo gostje bolj kakovostno izkušnjo;
  • podjetja, katerih bistvo je v vse večji skrbi za naravno in družbeno okolje ter zadovoljstvo zaposlenih, so sposobna uspešneje motivirati zaposlene in zadržati kakovostno delovno osebje;
  • turistična podjetja, ki so razvila trajnostne prakse in jih preverila z okoljskimi shemami, dosegajo večjo prepoznavnosti in ugled. 

Zelena shema in okoljski znaki v turizmu

Slovenija se že nekaj let pod okriljem Slovenske turistične organizacije uveljavlja kot Zelena.Aktivna.Zdrava. Gre za slogan, ki odraža trajnostno usmerjenost slovenskega turizma. Pod krovno znamko Slovenia Green smo v slovenskem turizmu vzpostavili Zeleno shemo, ki spodbuja trajnostno delovanje, združuje trajnostna prizadevanja in promovira zelene zgodbe slovenskega turizma. To je državni program, certifikacijska shema in hkrati znak za destinacije ter ponudnike namestitev. Znak promovira zeleno delovanje turističnih ponudnikov in destinacij, pri čemer ponudniki turističnih nastanitev pridobijo znak Slovenia Green Accommodation.

Ponudniki lahko pristopijo k zeleni shemi na podlagi že pridobljenega enega od mednarodno uveljavljenih okoljskih znakov, katerih uvedbo sofinanciramo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. Na ta način želimo spodbuditi pravne in fizične osebe, društva in druge subjekte javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju turizma, k uvajanju okoljskega oziroma ekološkega upravljanja in okoljskih oziroma ekoloških standardov v turističnih nastanitvenih objektih ter spodbuditi pridobitev mednarodno uveljavljenega okoljskega znaka.

  • Seznam okoljskih znakov

    Seznami in evidence | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Projekt Evropske destinacije odličnosti

Slovenija sodeluje pri projektu Evropske destinacije odličnosti (angleško European Destinations of Excellence), ki spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi in v ospredje postavlja manjše, a zanimive destinacije, ki ponujajo pristna doživetja in omogočajo odkrivanje bogate lokalne turistične ponudbe. V Slovenji imamo osem evropskih destinacij odličnosti: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško, Brda, Koper in Podčetrtek.

Slovenska turistična organizacija dejavno razvija tudi inovativnost ter v okviru projektov  Sejalec in Snovalec spodbuja trajnostno naravnane, inovativne in ustvarjalne zamisli. 

Kadri v gostinstvu in turizmu

Eden pomembnejših stebrov trajnostnega razvoja je socialno-kulturni steber, v okvir katerega sodita tako razvoj kadrov kot tudi povečevanje kakovosti intelektualnega kapitala. Kadri so ključnega pomena za uspešno poslovanje turističnih podjetij in izboljšanje konkurenčnosti slovenskega turizma v mednarodnem prostoru. Zaposleni v gostinstvu in turizmu so tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost in zagotavljajo visoko kakovost turističnih storitev. Vlaganja v razvoj kadrov so zato nujna za zagotovitev dolgoročnega in trajnostnega razvoja ne samo v turističnih podjetjih ampak tudi na ravni destinacij.  V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 so zastavljeni ukrepi na področju zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Z namenom izboljšanja upravljanja zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter dviga ugleda poklica pripravljamo predlog državne sheme certificiranja uspešnega upravljanja zaposlenih v slovenskem turizmu.

Poklici v gostinstvu in turizmu

Poklici v gostinstvu in turizmu zagotovo spadajo med najbolj zahtevne in dinamične poklice, saj so turistični delavci večino časa v neposrednem stiku z gosti. Zadovoljstvo gosta je kazalnik kakovosti dela. Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje pripravlja izobraževalne programe, pripravljene na podlagi poklicnih standardov. 

Ciljno raziskovalni program, študija s področja kadrov  2017 – 2020

Skupaj z Agencijo Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost smo naročniki Ciljno raziskovalnega projekta, z naslovom Identifikacija kompetenc zaposlenih potrebnih za dolgoročno konkurenčnost slovenskega turizma in oblikovanje predlogov posodobitve izobraževalnih programov, ki ga izvaja Fakulteta za turizem Brežice Univerze v Mariboru, v sodelovanju s Fakulteto za turistične študije, Turistica Univerze na Primorskem. Projekt je še v izvajanju. Ob zaključku projekta bodo objavljeni izsledki študije in pripravljena priporočila za prenovo izobraževalnih programov.