Skoči do osrednje vsebine

Nadzor nad zakonito trgovino s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge je ključen v boju proti preprodaji mamil. Zakonodaja zajema določbe, ki jih je Republika Slovenija prevzela z ratifikacijo Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988. Predpisi Evropske unije (EU) pa vključujejo spremljanje trgovine s tovrstnimi sestavinami znotraj EU ter med EU in ostalim svetom.

Kaj so predhodne sestavine za prepovedane droge?

Predhodne sestavine ali prekurzorji za prepovedane droge so praviloma povsem legalne kemikalije, ki jih uporabljajo v kemični in farmacevtski industriji (npr. pri sintezi plastike, farmacevtskih izdelkov, kozmetičnih izdelkov, dišav, čistilnih sredstev ali arom). Te iste snovi pa se uporabljajo tudi pri nezakoniti proizvodnji (izdelavi ali predelavi) številnih vrst prepovedanih drog v ilegalnih laboratorijih. Da bi preprečili zlorabe, proizvodnjo in promet s predhodnimi sestavinami strogo nadzorujemo na podlagi Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi (angleško United Nations convention against Illicit traffic in narcotic drugs and psychotropic substances).

Predhodne sestavine so osnovne in pomožne surovine pri proizvodnji prepovedanih drog ter tiste, ki se lahko nadomestijo z drugimi snovmi. Evropska komisija je pripravila tudi dodaten seznam za prostovoljni nadzor, ki se stalno spreminja in je namenjen spremljanju zakonitosti posla.

Razvrstitev predhodnih sestavin za prepovedane droge

Izvajanje dejavnosti na področju predhodnih sestavin za prepovedane droge

Izvajalec dejavnosti je fizična (samostojni podjetnik) ali pravna oseba, ki se ukvarja s proizvodnjo predhodnih sestavin za prepovedane droge ali z njihovo trgovino.

Izvajalci in uporabniki morajo pridobiti licenco oziroma registracijo preden lahko posedujejo ali dajo v promet snovi s seznama.

Izvajalec mora imenovati odgovornega uslužbenca, ki zagotavlja, da izvajalec posluje v skladu z zakonodajo o predhodnih sestavinah za prepovedane droge. Na notranjem trgu EU morajo izvajalci pred izvedbo transakcije s snovmi s seznama skupine 1 in 2 pridobiti izjavo kupca, s podpisom in žigom, o namenu uporabe snovi s seznama.

Izvajalci morajo za izvoz snovi s seznama skupine 1, 2 in 4 v tretje države pridobiti izvozno dovoljenje, za izvoz snovi s seznama skupine 3, pa potrebujejo dovoljenje le za določene namembne države. Uvozno dovoljenje je potrebno pridobiti za uvoz snovi s seznama skupine 1.

Carinski organi izvajajo nadzor nad trgovino s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med EU in tretjimi državami. Izvozniki ali uvozniki oziroma izvajalci dejavnosti morajo le-tem za vsak izvoz in uvoz snovi s seznama predložiti izvozno ali uvozno dovoljenje.

Izvajalci so dolžni hraniti vso dokumentacijo, ki nastane pri transakcijah snovi s seznama: trgovinsko dokumentacijo kot so računi, dobavnice, popisi tovora, carinske deklaracije in vse druge dokumente. Dokumentacija mora vsebovati tudi izjavo kupca. Izvajalci so dolžni dokumentacijo hraniti vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem so izvedli sklenjene posle.

Izvajalci oziroma uporabniki so dolžni Uradu Republike Slovenije za kemikalije, kot pristojnemu organu, vsako leto najkasneje do 15. februarja poročati o transakcijah s snovmi s seznama za preteklo koledarsko leto.

Prijava sumljivih transakcij

Sistem EU za nadzor izvajalcev in sklepanja poslov je odvisen od tesnega sodelovanja pristojnih organov in izvajalcev povezanih gospodarskih dejavnosti.

V skladu z uredbo so izvajalci dolžni pristojni organ takoj obvestiti o nenavadnih naročilih ali poslih, ki vključujejo snovi s seznama, pri katerih bi lahko prišlo do preusmerjanja teh snovi v nezakonito proizvodnjo prepovedanih drog ali psihotropnih snovi.

Izmenjava informacij o sumljivih pošiljkah, preprečenih zlorabah in zasegih predhodnih sestavin za prepovedane droge med državami članicami ter Komisijo omogoča izvajanje »načela poznavanja kupca«. To od izvajalcev zahteva preverjanje poslovnih partnerjev. Bistveno je, da se tega načela zavedajo pri vseh poslih, zlasti z novimi kupci, v izogib neprostovoljni vpletenosti v nezakonite dejavnosti.

Izvajalci lahko take okoliščine in poskuse preusmerjanja sporočijo pristojnim organom.

Zakonodaja