Skoči do osrednje vsebine

S sklenitvijo zakonske zveze se spremeni status posameznika iz samski v poročen. Osebi, ki skleneta zakonsko zvezo se prijavita k matičarju, ki vodi poročno matično knjigo. Posameznika, ki sta sklenila zakonsko zvezo pridobita številne osebne pravice in dolžnosti.

Pravice in obveznosti zakoncev

Poleg temeljnih obveznosti (vzajemno spoštovanje, zaupanje in medsebojna pomoč) so pravice in obveznosti zakoncev tudi:

  • svobodno odločanje o rojstvu otrok,
  • svobodna izbira poklica in dela,
  • stanovanjsko varstvo,
  • sporazumno odločanje o skupnih zadevah,
  • sorazmerni prispevek zakoncev za preživljanje družine in zadovoljevanje življenjskih potreb skupnosti,
  • preživljanje med zakoncema.

Premoženjska razmerja med zakoncema

Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim.

Zakoniti premoženjski režim

Zakoniti premoženjski režim je sestavljen iz skupnega premoženja zakoncev, posebnega premoženja prvega zakonca in posebnega premoženja drugega zakonca.

Skupno premoženje zakoncev je premoženje, ki ga zakonca pridobita od sklenitve zakonske zveze dalje. Da gre za skupno premoženje zakoncev morata biti izpolnjena dva pogoja: obstoj zakonske zveze in da je premoženje pridobljeno z delom (odplačno).

Skupno premoženje pripada zakoncema skupaj. Na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino. Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca.

Posebno premoženje zakonca pa je tisto premoženje, ki ga zakonec že ima ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki ga je zakonec pridobil na podlagi različnih pravnih naslovov neodplačno v času trajanja zakonske zveze (kot so na primer darila ali dediščina). V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo (kot so na primer preživnine, invalidnine, odškodnina za telesne bolečine) ter osebne stvari manjše vrednosti namenjene izključno za njegovo osebno rabo (obleka, kozmetika, zdravstveni pripomočki).

Med zakoncema velja zakoniti premoženjski režim (to je režim, ki ga predpisuje zakon). Če se zakonca z zakonitim premoženjskim režimom ne strinjata, pa lahko svoja premoženjska razmerja uredita drugače, s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij.

Pogodbeni premoženjski režim

V pogovornem jeziku se pogosto pojavljata izraza »predporočna« in »ženitna« pogodba, ki pa nista ustrezna. Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij se namreč ne sklepa samo pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč jo lahko zakonca (ter tudi zunajzakonska partnerja) skleneta kadarkoli med trajanjem njune zveze.

Cilj  pogodbe je zakoncema omogočiti prosto izbiro, da svoja premoženjska razmerja svobodno uredita, v kolikor ne želita, da zanju velja zakoniti premoženjski režim. S pogodbo se lahko dogovorita o vprašanjih, ki zadevajo upravljanje in razpolaganje z njunim premoženjem v času trajanja zakonske zveze, kot tudi o tem, kako bosta premoženje razdelila v primeru razveze zakonske zveze. Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.

Odločitev o morebitni  sklenitvi te pogodbe je na strani zakoncev, ki sama presodita ali je sklenitev takšne pogodbe v njunem primeru smiselna.

Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij se sklene v obliki notarske listine. Pred podpisom pogodbe notar partnerja pouči tako o zakonitem premoženjskem režimu kot o pogodbi sami ter o vseh možnih posledicah, ki iz te pogodbe izhajajo. Partnerjema nepristransko svetuje in se prepriča, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe, ki jo želita skleniti, prav tako pa se mora prepričati, da vsebina pogodbe ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.

Sklenjene pogodbe se hranijo v registru pogodb o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij pri Notarski zbornici.