Označitev in prijava hišnih živali

Hišne živali

Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodavci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku.

Označitev in prijava psov

Lastnik psa zagotovi, da je pes do dopolnjenega osmega tedna starosti označen na predpisan način.

Lastnik psa prijavi lastništvo psa v sedmih dneh od njegove pridobitve, lastnik psa mladiča iz lastne vzreje pa lastništvo prijavi pristojni veterinarski organizaciji najpozneje do dopolnjenega osmega tedna starosti mladiča.

Podatki ob prijavi psa

Lastnik psa ob prijavi iz prejšnjega odstavka sporoči naslednje podatke, ki jih pristojna veterinarska organizacija pa vnese v centralni register hišnih živali:

• o psu;
• o izvoru psa;
• da gre za pastirskega psa;
• osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter telefonsko številko oziroma naslov elektronske pošte (v nadaljnjem besedilu: kontaktni podatki) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu;
• osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je v pravni osebi oziroma državnem organu določena kot skrbnik psa.

Lastnik psa sporoči:

• pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh spremembo lastništva psa, pogin ali evtanazijo psa;
• pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču v treh dneh pobeg ali odtujitev psa;
• pristojni veterinarski organizaciji status pastirskega psa.

Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali.

Vpis lastnika v register

Če je lastnik psa fizična oseba, se lahko v centralni register hišnih živali kot lastnik vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let, pri čemer se starost lastnika ugotavlja z vpogledom v osebni dokument. Če postane lastnik psa oseba, mlajša od 18 let, se v centralni register hišnih živali do njene polnoletnosti vpiše njen zakoniti zastopnik, ki je v tem času nosilec vseh pravic in obveznosti iz tega zakona.

Dokazovanje izvora psa

Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki žival spremlja.

Psa, za katerega lastnik pri prijavi ne predloži podatka o izvoru, pristojna veterinarska organizacija obravnava kot psa, ki ne izpolnjuje pogojev za premike v skladu s predpisi Unije.

Označitev in prijava mačk

Označevanje mačk z mikročipom je ključen korak k odgovornemu lastništvu. Omogoča hitro vračanje izgubljenih mačk lastnikom, zmanjšuje število zapuščenih živali v zavetiščih ter omogoča boljši nadzor nad lastništvom, trgovino in razmnoževanjem. Ukrep je pri psih uspešno uveljavljen že od leta 2003.

Zakonske obveznosti in prehodno obdobje

Od 1. januarja 2027 morajo biti vse lastniške mačke označene z mikročipom: mladiči najpozneje do 12. tedna starosti, vsaka sprememba lastništva pa mora biti prijavljena v sedmih dneh. Do takrat velja prehodno obdobje (20. avgust 2025–31. december 2026), v katerem morajo biti označene vse lastniške mačke, ne glede na starost. Stroške označitve delno sofinancira država (do 30 evrov na mačko).

Če lastnik mačke ne označi, se žival po zakonu šteje za neoznačeno, kar pomeni, da ni sledljiva in je v primeru izgube ali oddaje v zavetišče težje povezati z lastnikom. Po 1. januarju 2027 bo to tudi kršitev zakona, za katero je predvidena globa v višini 600 do 1.200 evrov.

Mačke, ki živijo samo v stanovanju

Tudi mačke, ki nikoli ne zapustijo stanovanja, se lahko izgubijo – ob selitvi, nesreči ali zgolj zaradi odprtih vrat. Če niso označene z mikročipom, jih je skoraj nemogoče povezati z lastnikom. Označitev z mikročipom tako olajša iskanje lastnika in omogoča hitrejšo  vrnitev domov.

Postopek, delovanje in varnost mikročipiranja

Mikročipiranje je enostaven, hiter in skoraj neboleč postopek, pri katerem veterinar mački pod kožo vstavi droben čip, velik kot zrno riža. Mikročip vsebuje edinstveno številko, ki se vnese v centralni register hišnih živali skupaj s podatki o lastniku. Čip sam po sebi ne oddaja signala in ne vsebuje osebnih podatkov – shrani le številko, ki se s pomočjo posebnega bralnika prebere z radijskimi valovi. Na ta način je mogoče ob najdbi mačke hitro in zanesljivo poiskati podatke o lastniku v centralni register hišnih živali in mački omogočiti čimprejšnjo vrnitev domov.

Postopek se uporablja že desetletja pri psih in drugih živalih, veterinarska stroka pa ga šteje za varen, zanesljiv in neškodljiv za zdravje živali.

Zapuščene mačke in vračanje lastniških mačk iz zavetišča

Zapuščene mačke (najdene, oddane ali odvzete) se oskrbujejo v zavetiščih, stroške pa krijejo občine, država in skrbniki. Če se v zavetišču znajde lastniška mačka, ki jo lastnik zahteva nazaj, se jo označi v veterinarski ambulanti zavetišča ali pogodbeni ambulanti – enako kot druge lastniške mačke. Strošek označitve v tem primeru krije država do višine 30 evrov. 

Prostoživeče mačke

Za prostoživeče mačke mikročipiranje z vidika dobrobiti ni primeren način označevanja. Takim mačkam, ki so običajno slabo socializirane, stik z ljudmi in odlov ter namestitev v kletko povzroča hud stres. Te mačke se vključujejo v posebne programe (odlov – sterilizacija/kastracija – vrnitev), ki jih izvajajo zavetišča s financiranjem občin.

Po posegu in veterinarski oskrbi se mačke vrnejo v okolje, kjer so bile najdene, če je to primerno. Da je jasno razvidno, da so bile te mačke že urejene, se jim naredi vidna oznaka na ušesu. To pomeni, da so zdravstveno pregledane, ne bodo več prispevale k nenadzorovanemu razmnoževanju in ne predstavljajo tveganja za druge živali ali ljudi.

Mesto izvedbe označitve

Označevanje izvajajo veterinarske ambulante s pooblastilom za vnos podatkov v centralni register hišnih živali. Strošek označitve krije lastnik, v prehodnem obdobju pa se ta zmanjša zaradi državne subvencije.

Označitev in prijava belih dihurjev

Za bele dihurje označitev z mikročipom ni obvezna, če se skotijo v Sloveniji in ne bodo potovali izven Slovenije. Za vsak premik izven Slovenije mora biti beli dihur označen, vpisan v register in mora imeti Potni list za hišne živali.

Postopek označitve

1. Pred vstavljanjem mikročipa veterinar preveri, ali je beli dihur že označen z mikročipom ter preveri delovanje vstavljenega mikročipa.
2. Če beli dihur ni označen z mikročipom ali preverjanje identitete na osnovi obstoječega mikročipa ni mogoče, veterinar vstavi mikročip skladno s strokovnimi navodili. Po vstavitvi preveri delovanje vstavljenega mikročipa.
3. Veterinarska organizacija mora po opravljeni označitvi belega dihurja v treh delovnih dneh vnesti podatke o označitvi v registre za druge vrste hišnih živali, ki jih vodi Uprava.