Zaščitni ukrepi zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja
Običajno so te tožbe uperjene zoper novinarke in novinarje, medije, nevladne organizacije, vendar ti niso edine tarče teh tožb, saj so te lahko uperjene tudi zoper znanstvenice in znanstvenike, osebe iz akademskega sveta in druge. Vložene so lahko tako zoper fizične kot tudi zoper pravne osebe zasebnega prava. SLAPP tožbe za toženo stranko pomenijo veliko finančno, časovno in psihološko breme, učinkujejo pa lahko tudi na druge osebe, zoper katere niso uperjene (na primer delovni kolektiv tožene stranke, njene poslovne partnerje, družinske člane).
V Sloveniji je od 25. februarja 2026 v veljavi Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (ZZUSTOJU), ki določa zaščitne ukrepe za varstvo fizičnih in pravnih oseb v sodnih postopkih zaradi njihovega javnega udejstvovanja. Zakon zagotavlja varstvo pred očitno neutemeljenimi zahtevki in zlorabljenimi sodnimi postopki za onemogočanje javnega udejstvovanja ter varstvo pred sodnimi odločbami, izdanimi v zlorabljenih sodnih postopkih za onemogočanje javnega udejstvovanja v državah, ki niso članice Evropske unije.
Namen zakona je varstvo in krepitev svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ter pravice do zbiranja in združevanja glede zadev v javnem interesu.
Glavne značilnosti SLAPP tožb
SLAPP tožbe se od običajnih pravnih sporov ločijo po naslednjih lastnostih:
- Namen zastraševanja: Primarni cilj ni razrešitev nekega med strankama spornega vprašanja ali zaščita pravic in pravno varovanih interesov tožeče stranke, temveč povzročitev strahu in psihološkega pritiska na toženo stranko, tako da ta preneha z delovanjem v javnem interesu oziroma to delovanje omeji.
- Neravnovesje moči: Običajno jih vložijo vplivne posameznice in posamezniki, politiki ali bogate korporacije proti posameznikom iz medijev, akademskega sveta ali civilne družbe z bistveno manj sredstvi.
- Neutemeljenost zahtevkov: Tožbe pogosto temeljijo na šibkih pravnih argumentih, pretiranih odškodninskih zahtevkih ali so očitno brezpredmetne, v postopku pa tožeča stranka uporablja nedobroverne procesne taktike.
- Finančno in časovno izčrpavanje: Postopki so namerno dolgotrajni in zapleteni, da toženi stranki povzročijo visoke stroške in ji onemogočijo nadaljnje javno delovanje.
- Omejevanje svobode izražanja: Tožbe ciljajo na dejavnosti, ki so v javnem interesu, kot so razkritja korupcije, okolijski aktivizem ali kritika oblasti.
Glavni zaščitni ukrepi, ki jih določa zakon
- Varščina za stroške postopka: Sodišče lahko tožeči stranki naloži plačilo varščine za stroške postopka in morebitno škodo, če upravičenec ali upravičenka verjetno izkaže, da gre za zlorabljen postopek.
- Podpora in pomoč: Upravičence lahko nevladne organizacije, sindikati, zbornice ali druge osebe, ki delujejo na področju varstva pravic oseb, ki se javno udejstvujejo, spremljajo na sodišču in jim nudijo podporo.
- Hitra obravnava in zgodnja zavrnitev očitno neutemeljenega zahtevka: Ukrep omogoča hitro izvedbo pripravljalnega naroka in hitro zavrnitev zahtevka tožene stranke, če ta ne izkaže, da njen zahtevek ni očitno neutemeljen.
- Povrnitev polnih stroškov: Upravičenec ali upravičenka ima pravico do celotne povrnitve stroškov pravnega zastopanja in drugih stroškov postopka, ki jih mora poravnati tožnik ali tožnica.
- Povrnitev škode in objava sodbe: Zakon predvideva možnost uveljavljanja odškodnine za gmotno ali negmotno škodo, ki nastane zaradi zlorabljenega sodnega postopka, sodišče pa lahko tudi odredi objavo sodbe na stroške tožeče stranke.
- Denarna kazen: Sodišče lahko izreče denarno kazen tožeči stranki, ki je zlorabila sodni postopek, lahko pa tudi njenemu odvetniku.
Poleg zaščitnih ukrepov v postopkih, ki bi jih tožene stranke vložile pred slovenskimi sodišči, zakon nudi tudi zaščito pred sodbami iz tretjih držav. Tako lahko slovensko sodišče zavrne priznanje in izvršitev sodb iz držav zunaj EU, če ugotovi, da bi se ta postopek na podlagi našega prava štel za zlorabljeni sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja ali bi šlo za očitno neutemeljen zahtevek zoper osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Ta oseba lahko pred slovenskim sodiščem tudi zahteva denarno odškodnino za škodo, ki ji je nastala v postopku v tretji državi, ki bi se na podlagi prava Republike Slovenije štel za zlorabljen sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja zoper upravičenca ali upravičenko.
Enotna kontaktna točka za preprečevanje strateških tožb za onemogočanje javnega udejstvovanja
Zakon določa tudi vzpostavitev enotne kontaktne točke, ki zagotavlja dostop do informacij o razpoložljivih zaščitnih ukrepih, pravnih sredstvih in podpornih ukrepih. Enotna kontaktna točka pri zagotavljanju teh nalog sodeluje z drugimi državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, nosilci javnih pooblastil in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju varstva pravic oseb v javnem udejstvovanju.
Enotna kontaktna točka deluje v okviru Ministrstva za pravosodje. Njene ključne naloge so:
- Informiranje žrtev: Zagotavljanje informacij o razpoložljivih zaščitnih ukrepih in pravnih sredstvih za posameznice in posameznike, ki so tarče SLAPP tožb.
- Povezovanje: Služi kot osrednji naslov za usmerjanje oseb k specializiranim organizacijam, ki nudijo pravno in psihološko pomoč.
- Javne objave sodb in poročanje: Enotna kontaktna točka spremlja izvajanje zakonodaje in zbira podatke o tovrstnih zlorabah sodnih postopkov v Sloveniji. Na spletni strani Ministrstva za pravosodje objavi v anonimizirani obliki odločbe, v katerih je sodišče odločilo o zaščitnih ukrepih po tem zakonu in ugotovilo, da je bil sodni postopek zoper upravičenko ali upravičenca zlorabljen za onemogočanje javnega udejstvovanja. Enotna kontaktna točka vsako leto na spletni strani objavi podatke o številu sodnih postopkov za onemogočanje javnega udejstvovanja, končanih v preteklem letu, razvrščenih glede na vrsto tožene stranke in tožeče stranke.
