Mednarodno obdavčenje in izmenjava informacij

Mednarodno obdavčenje

Mednarodno obdavčenje se nanaša na pravila in dogovore med državami o tem, kako se obdavčujejo dohodki in premoženje, ki imajo čezmejne značilnosti. Taki primeri so, kadar podjetje posluje v več državah ali ko posameznik živi v eni državi, dohodek pa prejema v drugi. Namen je preprečiti dvojno obdavčitev (da isti dohodek ne bi bil obdavčen v dveh državah) ter hkrati preprečiti davčne utaje in zlorabe.

Da bi to dosegli, države sklepajo sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določajo, katera država ima pravico do obdavčitve določenih vrst dohodka.

Seznam veljavnih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja

Seznam veljavnih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja

Izmenjava informacij

Izmenjava informacij pomeni sodelovanje med davčnimi organi različnih držav pri deljenju podatkov o davčnih zavezancih, kot so bančni računi, prihodki iz tujine, premoženje in drugi pomembni podatki. Cilj je zagotoviti transparentnost in preprečiti skrivanje dohodkov ali premoženja v tujini.

Oblike izmenjave informacij so:

• na zahtevo: država zaprosi drugo državo za konkretne podatke,
• samodejna izmenjava: podatki se redno izmenjujejo brez posebne zahteve, na primer prek sistema Enotnega standarda poročanja (angleško Common Reporting Standard – CRS),
• spontana izmenjava: če država sama ugotovi informacije, ki bi lahko bile relevantne za drugo državo.