Krepimo odpornost naselij na podnebne spremembe

Zaradi podnebnih sprememb doživljamo porast intenzivnih vremenskih dogodkov. Mednje sodijo izrazite padavine, z njimi povezane poplave in plazovi ter suše in požari. Prebivalci lahko veliko prispevamo, da bosta naša ogroženost in škoda v primeru takšnih dogodkov manjši.

Živimo na območjih z možnostjo intenzivnih vremenskih dogodkov

Četrtina prebivalcev Slovenije živi na območjih možnih katastrofalnih poplav, ki se lahko pojavijo na 25 do 100 let. Dolinske poplave lahko prizadenejo okoli 4 odstotke površine Slovenije, hudourniške poplave pa kar 15 odstotkov. 30 odstotkov površine Slovenije sestavljajo zemljišča, ki plazijo, če so preveč razmočena ali vanje nedomišljeno posežemo.

Zgodovinsko gledano lahko pričakujemo obilne padavine in poplavne dogodke v mesecih od septembra do novembra. Pod vplivom podnebnih sprememb pa se časovno okno širi v smeri poletja in zime, kar dokazujejo katastrofalne poplave v zadnjih letih.

Krepimo odpornost naselij na podnebne spremembe. Vsi lahko prispevamo k zmanjševanju škode #odpornotSiTi — Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vodotoki ne poznajo občinskih ali državnih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese.

Ker so slovenska hudourniška povirja pretežno gozdnata, je sonaravno, trajnostno in mnogo namensko gospodarjenje z gozdovi, značilno za Slovenijo, z vidika obvladovanja hudourniške in erozijske problematike ključnega pomena za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v dolvodnih območjih.

Različni posegi v prostor, neprimerno načrtovanje in dejanska raba prostora, pa tudi premalo premišljene aktivnosti v času poplavnega dogodka lahko povzročijo poplavno škodo tudi tam, kjer sicer ne bi nastajala.

Veliko lahko k preprečevanju ogroženosti in za zmanjšanje obsega škode v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov naredimo sami. Zato je pomembno, da ne podcenjujemo moči vode, si življenje organiziramo premišljeno in smo pripravljeni na hitro ukrepanje.

Sodelujmo v krepitvi podnebne odpornosti!

Kaj lahko za zmanjšanje ogroženosti naredite sami

Poskrbite za odporno gradnjo.
Upoštevajte predpise in priporočila stroke.

Podatke o poplavni, erozijski in ogroženosti zaradi plazov najdete v Atlasu voda - seznanite se z ogroženostjo vašega območja.
Poskrbite za ustrezne premostitve in prepuste ter strokovno izvedbo drenaž.
Ne posegajte v pretočne profile vodotokov in odtočnih kanalov in jarkov z gradnjo obrežnih zavarovanj (škarp, zidov, nasutij in podobno) v lastni organizaciji, nelegalno gradnjo in postavljanjem trajnih (na primer počitniške hišice) ali začasnih objektov (na primer razne lope, garaže in podobno).
V strugo, na bregove strug ali na vplivno območje poplavnih voda ne odlagajte različnega materiala. Hlodovino, bale sena in druge plavajoče materiale odmaknite iz dosega visokih voda.
Poskrbite za redno odstranjevanje prekomerne zarasti in podrtega drevja na bregovih, v gozdovih – predvsem v bližini hudournikov ter za odstranjevanje plavja, odpadkov, drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi. Vse omenjeno počnite le v normalnih vodnih razmerah - ob nizkem vodostaju.
Pristojne opozorite na odstranitev plavja na naravnih zožitvah in infrastrukturnih objektih.
Če opazite, da struga ni vzdrževana oziroma so na njej po vaši oceni neprimerni posegi, to sporočite bodisi občini, Direkciji za vode ali koncesionarjem, ki izvajajo gospodarsko javno službo na področju urejanja voda. Posegi v vodotoke morajo biti strokovni in celoviti. Z nestrokovnim delom lahko izboljšamo stanje na eni lokaciji in ga poslabšamo na drugi.
Na odprtine, skozi katere bi v objekt lahko pritekla voda, namestite pripomočke za tesnjenje.
Razmislite o nakupu potopne črpalke za umazano vodo in nabavi protipoplavnih vreč.
Poskrbite za primerno gradnjo lokalnih poti, kolovozov in gozdnih vlak ob vodotokih.
Ne spreminjajte gradnje objektov brez doslednega upoštevanja zakonodaje, projektne dokumentacije in soglasij.
Na plazljivih terenih ne posegajte v hribino brez strokovnega nadzora.
V plazljivo območje ne odvajajte meteornih in kanalizacijskih voda, saj lahko s tem pospešite premikanje in plazenje zemljine.
Kadar zaslišite pokanje, bobnenje ali na zemljini opazite razpoke, posedanje, zdrse in površinsko zastajanje vode, se takoj umaknite na varno mesto in pokličite na številko 112.

Plakati in radijski spoti

Plakati

Brošure, publikacije
- Plakat Krepimo odpornost naselij na podnebne spremembe (A4 – obojestranski)) (pdf, 3.7 MB)
- Plakat Krepimo odpornost naselij na podnebne spremembe (pdf, 5.6 MB)
- Plakat Krepimo odpornost naselij na podnebne spremembe (s priporočili) (pdf, 61 KB)
Radijski spoti

Brošure, publikacije

Novice

RSS