Geografske označbe
Geografska označba omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege. Naravne danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal in podobno, ali ustaljeni postopki pridelave oziroma izdelave ter kakovost, sloves ali druge značilnosti dajejo izdelkom lastnosti, zaradi katerih je po njih povečano povpraševanje.
Skupna lastnost geografskih označb je, da označujejo kraje, mesta, pokrajine ali dežele, od koder izvirajo izdelki.
Varstvo geografske označbe v Sloveniji
V Sloveniji je področje geografskih označb urejeno:
- kot geografska označba, geografsko poreklo in druge sheme kakovosti za kmetijske pridelke oziroma živila v Zakonu o kmetijstvu;
- kot geografska označba, tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz v Zakonu o vinu;
- kot geografska označba v Zakonu o industrijski lastnini za blago, ki niso kmetijski pridelki oziroma živila, vino in drugi proizvodi iz grozdja ali vina.
Registracija geografskih označb za kmetijske pridelke, živila, vina ali druge proizvode iz grozdja in vina je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na Uradu za intelektualno lastnino registriramo geografske označbe za preostalo blago.
Kaj je mogoče registrirati kot geografsko označbo?
Z geografsko označbo so lahko zaščitena imena obrtnih in industrijskih izdelkov, ki izvirajo z določenega geografskega območja (kraja, regije ali države), imajo določeno kakovost, sloves ali drugo značilnost, ki jo je mogoče pripisati geografskemu izvoru izdelka in vsaj ena proizvodna faza poteka na opredeljenem geografskem območju.
Kdo lahko vloži zahtevo za registracijo?
Zahtevo za registracijo lahko vloži skupina proizvajalcev. Skupina proizvajalcev je v Uredbi 2023/2411/EU opredeljena kot vsako združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno zlasti iz proizvajalcev enakega izdelka.
Poleg tega je v Zakonu o izvajanju uredbe (EU) o geografskih označbah obrtnih in industrijskih izdelkov določeno, da lahko zahtevo za registracijo vložijo tudi samoupravne lokalne skupnosti.
Izjemoma lahko zahtevo za registracijo vloži en sam proizvajalec:
- če je edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek in
- zadevno geografsko območje je opredeljeno kot določen del ozemlja brez povezave z zemljiškimi (lastniškimi) mejami in ima značilnosti, ki se znatno razlikujejo od značilnosti sosednjih geografskih območij, ali pa se značilnosti izdelka razlikujejo od značilnosti izdelkov, proizvedenih na sosednjih geografskih območjih.
Kdo lahko uporablja geografsko označbo?
Geografska označba je kolektivna pravica, zato jo lahko uporablja vsakdo, ki proizvaja in daje v promet blago v skladu s pogoji, določenimi s specifikacijo posamezne geografske označbe. Ker je po svoji naravi kolektivna pravica in je upravičencev do uporabe geografske označbe več, registrirane geografske označbe ni mogoče prenesti na drugo osebo in tudi ne more biti predmet licenčne pogodbe.
Po Zakonu o izvajanju uredbe (EU) o geografskih označbah obrtnih in industrijskih izdelkov morajo proizvajalci, preden lahko začnejo uporabljati geografsko označbo za označevanje svojih izdelkov, predložiti samoizjavo o skladnosti teh izdelkov s specifikacijo geografske označbe. Samoizjavo na predpisanem obrazcu vložijo pri Uradu RS za intelektualno lastnino, ki na podlagi pravilno izpolnjene samoizjave proizvajalcu izda certifikat o dovoljenju za uporabo geografske označbe. Proizvajalci mora za podaljšanje veljavnosti certifikata vsaka tri leta ponovno predložiti samoizjavo.
Urad za intelektualno lastnino vodi evidenco izdanih certifikatov.
Po objavi registracije geografske označbe v registru Unije lahko proizvajalci pri označevanju izdelka in v oglaševalskem gradivu uporabljajo uradni simbol Unije:
V specifikacijah posameznih geografskih označb so lahko določena podrobnejša pravila o označevanju izdelkov.
Postopek za pridobitev varstva
Zahteva za registracijo geografske označbe se vloži pri Uradu za intelektualno lastnino, ki je pristojen za nacionalno fazo postopka registracije.
Preden vložite zahtevo za registracijo geografske označbe, vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot geografska označba, kateri organ je pristojen za registracijo geografske označbe glede na to, na katero blago se nanaša, kako poteka postopek registracije, kdo lahko vloži zahtevo, kdo vam lahko pri prijavi pomaga in podobno.
Postopek registracije geografske označbe je brezplačen. Za dodatne informacije se lahko obrnete na:
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino |
Trajanje pravice in vzdrževanje
Trajanje geografske označbe časovno ni omejeno. Za vzdrževanje geografske označbe se ne plačuje pristojbin.
Po registraciji geografske označbe lahko vložnik zahteve za registracijo ali vsak proizvajalec, ki uporablja geografsko označbo skladno s predpisi, predlaga spremembo specifikacije izdelka. Spremembe specifikacije se delijo na spremembe na ravni EU ter na standardne spremembe, ki se preizkusijo samo na nacionalni ravni.
Po registraciji geografske označbe se lahko pri Uradu RS za intelektualno lastnino vloži zahteva za njen izbris:
- če je bila registrirana v nasprotju z Uredbo 2023/2411/EU ali
- če ni več mogoče zagotoviti skladnosti izdelka s specifikacijo izdelka ali
- če v obdobju vsaj petih zaporednih let na trg ni bil dan noben izdelek s to geografsko označbo.
Zahtevo za izbris geografske označbe lahko pri Uradu RS za intelektualno lastnino vloži vložnik zahteve za registracijo ter vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom.
Za postopek spremembe specifikacije ter izbrisa geografske označbe se smiselno uporabljajo pravila o registraciji geografske označbe.
Nadzor nad uporabo geografskih označb
Za nadzor nad uporabo geografskih označb na trgu je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Poleg upravnih ukrepov za odpravo kršitev lahko kršitelju naloži tudi plačilo globe v višini od 4.000 do 40.000 evrov za pravne osebe, 2.000 do 30.000 evrov za samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, oziroma od 300 do 1.000 evrov za posameznike.
Poleg tega lahko v primeru kršitve pravic vsak upravičenec do geografske označbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vloži tožbo zaradi kršitve pravic iz registrirane geografske označbe zoper osebo, ki neupravičeno uporablja registrirano geografsko označbo.