Skoči do osrednje vsebine

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Izraz sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorski.

Opredelitev avtorske in sorodnih pravic

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost kot na primer registracija, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Primer: ko pisatelj napiše roman, je to delo že varovano in ima avtor na njem avtorsko pravico.

Bistvo avtorske pravice je, da pomeni monopol avtorja nad uporabo njegovega dela. Kot taka zagotavlja avtorju spoštovanje njegovih moralnih in premoženjskih interesov.

V prvem primeru govorimo o moralnih avtorskih pravicah, ki varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Iz naslova moralnih pravic uživa avtor izključno pravico do prve objave, priznanja avtorstva, spoštovanja dela in pravico skesanja.

V drugem primeru gre za tako imenovane materialne avtorske pravice, ki varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo  svojega dela in primerkov svojega dela. Uporaba avtorskega dela je praviloma dopustna le, če avtor prenese ustrezno materialno avtorsko pravico.

Avtorsko delo je mogoče uporabljati:

  • v materialni obliki (reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem),
  • nematerialni obliki (javno izvajanje, javno prenašanje, javno predvajanje s fonogrami in videogrami, javno prikazovanje, radiodifuzno oddajanje, radiodifuzna retransmisija, sekundarno radiodifuzno oddajanje) in
  • v spremenjeni obliki (predelava, avdiovizualna priredba).

Vse tri osnovne oblike uporabe so ustrezno pokrite s posameznimi avtorjevimi izključnimi pravicami.

Poleg absolutnih (izključnih) pravic pa uživa avtor tudi tako imenovane druge pravice. Te so: pravica do dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje oziroma fotokopiranje njegovega dela.

Avtorska pravica traja za časa avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetnik pravice vpiše ali shrani izvirnik oziroma primerek svojega dela v register zavarovanih del. Za vodenje registra je urad pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo (AAS). Poudarjamo, da tak vpis nima nobenega vpliva na nastanek in varstvo pravic.

Izraz sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Nosilci sorodnih pravic so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV-organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz.

Avtor in avtorsko delo

Po slovenski zakonodaji je avtor le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki je delo ustvarila. Katero delo šteje za avtorsko, je eno temeljnih vprašanj avtorskega prava, odgovor nanj pa je potrebno poiskati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Avtor

Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.

Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, govorimo o soavtorstvu. Kadar je tako ustvarjeno delo nedeljiva celota (na primer roman), pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu.

Avtorsko delo

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene – takšno splošno opredelitev vsebuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

Pet temeljnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko neko delo označimo kot avtorsko:

  1. Individualnost je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa ne pomeni absolutne izvirnosti ali novosti kot v primeru patentnega varstva (na primer dva fotografa lahko z istega mesta fotografirata isti motiv z enakim fotoaparatom in filmom).
  2. Intelektualnost po eni strani pomeni, da se v delu odražajo človeški duh, njegove misli, občutki, čustva in podobno, po drugi strani pa pove, da je avtorsko delo nematerialna dobrina.
  3. Avtorsko delo kot stvaritev je lahko le sad človekovega ravnanja in ne stroja ali živali. Pomembno je tudi, da gre za dejanje, v katero je vložen določen ustvarjalni napor.
  4. Področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati zelo široko.
  5. Izraženost pomeni manifestacijo dela v zunanjem svetu tako, da je zaznavno za človeške čute. Ni pa potrebno, da je delo fiksirano na materialnem nosilcu (na primer govorjena dela, koreografska in pantomimska dela).

Za avtorska dela veljajo zlasti:

  • govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, na primer leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela kot na primer slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, na primer skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, preglednice, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake naravnanosti).

Gre za odprto listo bolj ali manj značilnih primerov avtorskih del, pri vseh pa morajo biti izpolnjeni zgoraj našteti pogoji. Pomembno je tudi vedeti, da pri ocenjevanju, ali je neko delo avtorsko ali ne, kakovost oziroma umetniška vrednost dela nista pomembni.

Avtorskopravno niso varovane:

  • ideje, načela, odkritja;
  • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
  • ljudske književne in umetniške stvaritve.

Kolektivno upravljanje

Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava, ki omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic le-te bolj preprosto in učinkovito upravljati v razmerah množičnega in razprostranjenega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa omogoča enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

S kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic se lahko ukvarjajo kolektivne organizacije (praviloma so to nacionalna združenja avtorjev določene vrste del ali drugih imetnikov pravic) in neodvisni subjekta upravljanja, ki imajo dovoljenje urada.

Kolektivna organizacija upravlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem. V primerih obveznega kolektivnega upravljanja avtorskih pravic je kolektivna organizacija pooblaščena na podlagi samega zakona, in zato pogodba med njo in avtorjem ni potrebna.

Nadzor nad delovanjem kolektivne organizacije je prepuščen njenim članom, določene pristojnosti pa ima tudi država, in sicer prek urada nadzira skladnost delovanja kolektivne organizacije z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP).

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Izdana dovoljenja na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

  • Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe

    Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije, Združenju SAZAS dovoljenje 800-3/96 z dne 12. 3. 1998 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 33/98)
    Dokumentacije
  • Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodih

    Združenju avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije, Društvu ZAMP, Združenju avtorjev Slovenije dovoljenje 800-9/96 z dne 14. 11. 1997 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodih (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 11/98)
    Dokumentacije
  • Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih

    Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Zavodu IPF dovoljenje 800-9/96 z dne 7. 11. 2000 za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 110-111/00)
    Dokumentacije
  • Sklep o popravku pomot v dovoljenju Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih

    Sklep številka 800-26/2 z dne 30. 5. 2002 o popravku pomot v dovoljenju sklep številka 800-26/2 z dne 30. 5. 2002 o popravku pomot v dovoljenju številka 800-9/96 Zavodu IPF za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih
    Dokumentacije
  • Dovoljenje Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov

    Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja, SAZOR GIZ dovoljenje številka 31225-1/2007-8 z dne 28. 6. 2007 za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb ter reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranje preko obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ZASP (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 83/07).

    To dovoljenje je bilo v obsegu iz prve alineje I. točke izreka tega dovoljenja, ki se glasi »- reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb« odvzeto dne 3. 3. 2021. Dovoljenje še naprej ostaja v veljavi v obsegu iz druge alineje I. točke izreka tega dovoljenja (v primeru reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranje preko obsega iz 50. člena ZASP);
    Dokumentacije
  • Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije za kolektivno upravljanje pravic za soavtorje avdiovizualnih del, za izvajalce in za filmske producente

    Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, Zavodu AIPA dovoljenje številka 31227-1/2008-231/105 z dne 6. 2. 2012 (z enakim izrekom kot dovoljenje številka 31227-1/2008-129 z dne 11. 10. 2010) za kolektivno upravljanje pravic, in sicer:
    - za soavtorje avdiovizualnih del, to je avtorja priredbe, pisca scenarija, avtorja dialogov, direktorja fotografije, glavnega režiserja, skladatelja filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v avdiovizualnem delu, in glavnega animatorja, če je animacija bistven element v avdiovizualnem delu pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in pravice radiodifuzne retransmisije v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del;
    - za izvajalce, katerih izvedbe so uporabljene v avdiovizualnih delih pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje njihovih izvedb v avdiovizualnih delih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe;
    - za filmske producente pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje avdiovizualnih del na videogramih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe.

    Dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev v avdiovizualnih delih in filmskih producentov v zvezi s tonskim ali vizualnim snemanjem avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, se nanaša samo na razdeljevanje nadomestil med upravičene imetnike pravic.
    Dokumentacije
  • Prvo dovoljenje Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije za kolektivno upravljanje pravic za soavtorje avdiovizualnih del, za izvajalce in za filmske producente

    Prvo dovoljenje Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, Zavodu AIPA dovoljenje številka 31227-1/2008-129 z dne 11. 10. 2010 (z enakim izrekom kot dovoljenje številka 31227-1/2008-231/105 z dne 6. 2. 2012) za kolektivno upravljanje pravic.
    Dokumentacije

Odvzeta dovoljenja na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

  • Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov iz prve alineje I. točke izreka tega dovoljenja

    Na podlagi ZKUASP je urad Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja, SAZOR GIZ k.o. z odločbo številka 31225-7/2020-3/103 z dne 27. 11. 2020 odvzel dovoljenje številka 31225-1/2007-8 z dne 28. 6. 2007 za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov iz prve alineje I. točke izreka tega dovoljenja, ki se glasi »- reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb« (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 67/21).
    Dokumentacije

Izdana dovoljenja na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

  • Društvu Kopriva za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe

    Društvu Kopriva dovoljenje številka 31227-9/2017-68 z dne 26. 7. 2019 za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Dovoljenje se glede delitve nadomestil nanaša samo na delitev nadomestil kolektivnim organizacijam, ki imajo dovoljenje za razdeljevanje nadomestil med upravičene imetnike pravic.
    Dokumentacije
  • Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije AIPA, k.o.

    Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije AIPA, k.o. dovoljenje številka 31227-14/2021-32 z dne 21. 10. 2022 za kolektivno upravljanje avtorske pravice soavtorjev avdiovizualnih del dajanja na voljo javnosti avdiovizualnih del; pravice izvajalcev dajanja na voljo javnosti izvedb, ki so posnete na videogramih in pravice filmskih producentov dajanja na voljo javnosti videogramov.
    Dokumentacije

Objava poročil kolektivnih organizacij na podlagi Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

Začasna dovoljenja za kolektivno upravljanje na odlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Če ustrezna kolektivna organizacija ni ustanovljena, je lahko urad do uveljavitve ZKUASP na podlagi prehodne določbe ZASP (tretji odstavek 189. člena) izdal tudi začasno dovoljenje. Na podlagi ZKUASP ni več mogoče izdati začasnih dovoljenj za kolektivno upravljanje pravic. Urad je na tej pravni podlagi izdal naslednja začasna dovoljenja:

  • Avtorski angenciji za Slovenijo za kolektivno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic v primeru privatnega in drugega lastnega reproduciranja

    Avtorski agenciji za Slovenijo, AAS začasno dovoljenje številka 800-3/96 z dne 3. 10. 1997 za kolektivno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic v primeru privatnega in drugega lastnega reproduciranja, ki se nanaša le na pobiranje nadomestil; razdeljevanje nadomestil je v pristojnosti posameznih upravičenih kolektivnih organizacij in reprezentativnih združenj (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Sslovenije, številka 11/98).

    To začasno dovoljenje je prenehalo veljati dne 1. 7. 2006.
    Dokumentacije
  • Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del

    Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije, Združenju SAZAS začasno dovoljenje številka 800-3/00-3 z dne 24. 1. 2001 za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del (obvestilo urada o dovoljenju je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 12/01).

    To začasno dovoljenje je veljalo do izdaje dovoljenja Zavodu AIPA.
    Dokumentacije
  • Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje varovanih del

    Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Zavodu IPF začasno dovoljenje številka 31223-8/2007-2 z dne 12. 11. 2007 za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje varovanih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP.

    To začasno dovoljenje je veljalo do 31. 12. 2009.
    Dokumentacije

Ostali dokumenti v zvezi s kolektivnim upravljanjem