GOV.SI

Finančno premoženje države predstavljajo denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in lastniški deleži v gospodarskih družbah in druge naložbe v pravne osebe (javni zavodi, javni skladi in javne agencije).

Kapitalske naložbe države

Kapitalske naložbe države predstavljajo enega od virov finančnega premoženja države. So pomemben del gospodarstva in predstavljajo neposreden in posreden vpliv na državni proračun. Kapitalske naložbe so torej lastniški vrednostni papirji po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov ali poslovni deleži ali drugi lastniški deleži v posameznih gospodarskih družbah skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Večino kapitalskih naložb upravlja Slovenski državni holding (SDH) v skladu s sprejeto strategijo države, določene kapitalske naložbe pa so ostale ali bile prenesene v neposredno upravljanje Vlade.

Koncentrirano upravljanje državnih naložb v okviru SDH

SDH upravlja z večino kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije. S prenosom naložb v upravljanje na SDH smo ločili funkcijo države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij države ter s tem preprečili nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence na trgih in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. Zelo pomembno je koncentrirano upravljanje naložb, kar pomeni, da SDH upravlja z naložbami, ki so v njegovi lasti, z naložbami države in z naložbami Kapitalske družbe. S koncentriranim upravljanjem želimo doseči stabilno lastništvo, optimizirati stroške upravljanja in dolgoročno maksimirati donosnosti in vrednosti teh naložb z namenom doseganja gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa. Vse to zahteva pregleden sistem upravljanja naložb pod okriljem SDH, z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti ter z uveljavljanjem ukrepov, ki omejujejo tveganja za korupcijo, druga neetična in nedovoljena ravnanja in vplive ter krepijo skladnost poslovanja, sledljivost in odgovornost pri sprejemanju odločitev. Pri upravljanju naložb sledimo slovenskim in mednarodnim smernicam dobre prakse upravljanja naložb v državni lasti in korporativnega upravljanja na splošno.

Cilji upravljanja državnih naložb

Cilji upravljanja državnih naložb so:

  • vzdržno povečevanje vrednosti naložb,
  • zagotavljanje čim višjih donosov za lastnike in
  • zagotavljanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške.

Konkretni cilji upravljanja s posamezno naložbo so določeni v Odloku o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, in sicer glede na vrsto posamezne naložbe (ali je strateška, pomembna ali portfeljska). Strategija je najvišji akt upravljanja družb v državni lasti, SDH pa jo komplementarno dopolnjuje in izvaja s sprejetimi letnimi načrti upravljanja in merili za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države. Izpolnjevanje ciljev skladno s strategijo, letnim načrtom upravljanja in merili je razkrito v letnem poročilu o poslovanju SDH. 

Akti upravljanja in drugi ključni dokumenti upravljanja, letna poročila, sestava naložb v upravljanju SDH, rezultati upravljanja ter druge informacije o upravljanju kapitalskih naložb države so na voljo na spletni strani SDH.

Poleg SDH je na podlagi področne zakonodaje tudi vlada pristojna za upravljanje z določenimi kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, za spremljanje te posamezne kapitalske naložbe pa je pristojno resorno ministrstvo. Kapitalske naložbe v družbi za upravljanje investicij in razvoj infrastrukture DRI, projektnem podjetju za razvoj drugega tira 2TDK, sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES, sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo SODO in operaterju trga z elektriko Borzen spremlja Ministrstvo za infrastrukturo, skrbnik kapitalske naložbe v družbi Slovenski državni gozdovi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Holding Kobilarna Lipica pa je v skrbništvu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada pri teh naložbah sprejme letni načrt upravljanja, v katerem so opredeljeni podrobni cilji vlade pri upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev, pričakovani denarni tokovi iz upravljanja in vpliv doseganja ciljev na proračun.

Terjatve države

Proračunski uporabnik lahko pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo javne finance, prodaja terjatve, izvaja zamenjave, cesije in konverzije terjatev v kapitalske naložbe. Minister, pristojen za finance, lahko na predlog pristojnega ministra poda soglasje k odlogu, obročnemu plačilu ali spremembi dinamike plačila dolga  do države. Poleg tega Ministrstvo za finance v sodelovanju z državnimi odvetniki na področju prisilnih poravnav analizira načrte finančnih reorganizacij dolžnikov ter pripravlja soglasja k predlogom poplačil, ki niso v denarju ali ne zagotavljajo celotnega poplačila terjatev.

Prodaja terjatev države

Vsak uporabnik proračuna, ki je skrbnik terjatve države, si mora prizadevati in storiti vse, da je dolg do države poplačan. Če dolg ni plačan v določenem roku, ga je potrebno izterjati, pri čemer si mora skrbnik terjatve vseskozi prizadevati, da je postopek izterjave hiter in učinkovit. Če zaradi likvidnostnih težav dolžnika ali v primeru, da je dolžnik v katerem od insolventnih postopkov, izterjava ni mogoča, se skuša maksimizirati poplačilo dolga do države tudi s prodajo terjatve.

Če je nad dolžnikom uveden postopek zaradi insolventnosti, so z dnem objave oklica začetka postopka nad dolžnikom, vse terjatve, ki jih Republika Slovenija izkazuje do tega dolžnika, ponujene v prodajo. Postopek prodaje izvaja posebna komisija Ministrstva za finance, skladno z Uredbo o načinu prodaje terjatev republike Slovenije v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev.

Sprememba načina poravnavanja obveznosti do države

V primerih, ko od dolžnika ni mogoče izterjati celotnega dolga, vendar bi se s spremembo načina poravnavanja obveznosti bistveno izboljšale možnosti za plačilo dolga dolžnika do države, lahko pristojni minister v soglasju s finančnim ministrom na prošnjo dolžnika in ob primernem zavarovanju in obrestovanju:

  • odloži plačilo dolga,
  • dovoli obročno plačilo dolga ali
  • spremeni predvideno dinamiko plačila dolga dolžnika do države.

Minister za finance lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden od obrokov ni pravočasno plačan. Predmet spremembe načina poravnavanja obveznosti ne morejo biti dolgovi do države iz naslova obveznih dajatev. Podrobneje je sprememba načina poravnavanja obveznosti do države urejena v Navodilu o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države oziroma občine.

Cesija in konverzija terjatve države v lastniški delež

Cesija (prenos) terjatev se največkrat izvaja v povezavi s konverzijo terjatev, ko Republika Slovenija v vlogi upnika na dolžnika prenese svojo terjatev, s katero se v obliki stvarnega vložka dolžnik dokapitalizira. Možni pa so tudi drugi prenosi terjatev Republike Slovenije.

Konverzija terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev se lahko izvede ne glede na situacijo, v kateri se nahaja dolžnik, medtem ko se konverzije terjatev iz naslova obveznih dajatev lahko izvedejo samo v postopkih prisilne poravnave v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

O pridobivanju kapitalske naložbe države s konverzijo terjatev, odloča Vlada na predlog pristojnega ministrstva, usklajenega s finančnim ministrstvom.

Če je država pri konverziji terjatev v kapital družbe v slabšem položaju kot ostali nosilci terjatev (ni v enakem položaju kot drugi investitorji), je prisoten element državne pomoči. V takih primerih je treba državno pomoč priglasiti Komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi pri finančnem ministrstvu.