Skoči do osrednje vsebine

Državna poroštva in poroštva pravnih oseb javnega sektorja

Država lahko izda poroštva za obveznosti pravnih oseb iz javnega ali zasebnega sektorja, s čimer spodbuja razvoj na različnih področjih. Poroštveni zakoni predpisujejo temeljne elemente poroštva, ki se uredijo s poroštveno pogodbo in pogodbo o zavarovanju poroštva.

Izdajanje državnih poroštev

Državna poroštva za obveznosti oseb javnega sektorja izdajamo predvsem za projekte, ki so v splošnem javnem interesu. To so med drugim projekti s področja razvoja javne infrastrukture, razvoja energetike, izvozne dejavnosti, zaščite okolja, uvedbe novih tehničnih in tehnoloških razvojnih projektov, zdravstva in izobraževanja. Pri poroštvih za obveznosti oseb zasebnega sektorja gre predvsem za pomoč podjetjem za financiranje perspektivnih programov in pomoč podjetjem v težavah.

Izdajanje državnih poroštev je urejeno z Zakonom o javnih financah, letno kvoto za izdajo državnih poroštev pa določa vsakokratni zakon o izvrševanju državnega proračuna, pri čemer lahko država izda poroštva tudi izven te kvote, če je z zakonom to določeno.

Državna poroštva ne pomenijo dejanskih obveznosti, temveč le možne obveznosti Republike Slovenije. Dejanske obveznosti postanejo šele takrat, ko primarni dolžnik, ki mu je država porok, svojih obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni.

Obseg stanja državnih poroštev, ki se nanaša na črpane in še neodplačane glavnice, v obdobju med leti 2014 in 2018 upada. V letu 2014 je znašal 8,3 milijarde evrov oziroma 22 % BDP, medtem ko je v letu 2018 znašal 5,8 milijarde evrov oziroma 12,7 % BDP. Leta 2014 smo izdali za 557,7 milijona evrov državnih poroštev, leta 2015 za 295,1 milijona evrov, leta 2016 za 797,8 milijona evrov, leta 2017 za 810 milijonov evrov, leta 2018 pa nismo izdali državnih poroštev. Republika Slovenija je iz naslova provizije za izdana državna poroštva leta 2014 prejela 22,4 milijona evrov, leta 2015 25,8 milijona evrov, leta 2016 18,8 milijona evrov, leta 2018 15,5 milijona evrov in leta 2018 13,5 milijona evrov. V obravnavanem obdobju smo največ državnih poroštev unovčili leta 2014, in sicer v višini 432,2 milijona evrov, leta 2015 v višini 7,1 milijona evrov, leta 2016 in 2017 smo jih unovčili manj kot 0,5 milijona evrov, leta 2018 pa unovčitev ni bilo. Tudi obseg terjatev iz naslova unovčenih državnih poroštev v obravnavanem obdobju upada. Leta 2014 je znašal 530,9 milijona evrov, medtem ko je leta 2018 znašal 59,8 milijona evrov. Poplačila teh terjatev so leta 2014 znašala 31,5 milijona evrov, leta 2015 44,9 milijona evrov, leta 2016 375,5 milijona evrov, leta 2017 3,4 milijona evrov in leta 2018 2,5 milijona evrov.
Leto (v mio EUR) 2014 2015 2016 2017 2018
Stanje 8 275,7 7 059,1 6 812,9 6 254,9 5 830,5
Delež stanja v BDP 22,0% 18,2% 16,9% 14,6% 12,7%
Izdana 557,7 295,1 797,8 810,0 0,0
Unovčena 432,2 7,1 0,1 0,5 0,0
Poplačana 31,5 44,9 375,5 3,4 2,5
Provizija 22,4 25,8 18,8 15,5 13,5
Terjatve 530,9 468,5 70,7 64,7 59,8

Poroštva pravnih oseb javnega sektorja

Pravna oseba javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah lahko drugim pravnim osebam izda poroštvo, kar pomeni njen možni dolg. Če izdaja poroštev ni zakonsko predpisana dejavnost te pravne osebe, mora pred izdajo poroštva pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za finance in predhodno tudi pozitivno mnenje resornega ministrstva. Izdaja poroštva se šteje za zadolžitev in všteva v dolg pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah.

Iskalnik