Skoči do osrednje vsebine

Državna poroštva in poroštva pravnih oseb javnega sektorja

Država lahko izda poroštva za obveznosti pravnih oseb iz javnega ali zasebnega sektorja, s čimer spodbuja razvoj na različnih področjih. Poroštveni zakoni predpisujejo temeljne elemente poroštva, ki se uredijo s poroštveno pogodbo in pogodbo o zavarovanju poroštva.

Izdajanje državnih poroštev

Državna poroštva za obveznosti oseb javnega sektorja izdajamo predvsem za projekte, ki so v splošnem javnem interesu. To so med drugim projekti s področja razvoja javne infrastrukture, razvoja energetike, izvozne dejavnosti, zaščite okolja, uvedbe novih tehničnih in tehnoloških razvojnih projektov, zdravstva in izobraževanja. Pri poroštvih za obveznosti oseb zasebnega sektorja gre predvsem za pomoč podjetjem za financiranje perspektivnih programov in pomoč podjetjem v težavah.

Izdajanje državnih poroštev je urejeno z Zakonom o javnih financah, letno kvoto za izdajo državnih poroštev pa določa vsakokratni zakon o izvrševanju državnega proračuna, pri čemer lahko država izda poroštva tudi izven te kvote, če je z zakonom to določeno.

Državna poroštva ne pomenijo dejanskih obveznosti, temveč le možne obveznosti Republike Slovenije. Dejanske obveznosti postanejo šele takrat, ko primarni dolžnik, ki mu je država porok, svojih obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni.

Obseg stanja državnih poroštev, ki se nanaša na črpane in še neodplačane glavnice, v obdobju med leti 2015 in 2019 upada. V letu 2015 je znašal 7,1 milijarde evrov oziroma 18,2 % BDP, medtem ko je v letu 2019 znašal 5,4 milijarde evrov oziroma 11,2 % BDP. Leta 2015 smo izdali za 295,1 milijona evrov državnih poroštev, leta 2016 za 797,8 milijona evrov, leta 2017 za 810 milijona evrov, leta 2018 in 2019 nismo izdali državnih poroštev. Republika Slovenija je iz naslova provizije za izdana državna poroštva prejela leta 2015 25,8 milijona evrov, leta 2016 18,8 milijona evrov, leta 2017 15,5 milijona evrov, leta 2018 13,5 milijona evrov in leta 2019 11,3 milijona evrov. V obravnavanem obdobju smo največ državnih poroštev unovčili leta 2015, in sicer v višini 7,1 milijona evrov, leta 2016 0,1 milijona evrov, leta 2017 0,5 milijona evrov, leta 2018 unovčitev ni bilo, v letu 2019 je bilo unovčitev za 0,6 milijona evrov. Tudi obseg terjatev iz naslova unovčenih državnih poroštev v obravnavanem obdobju upada. Leta 2015 je znašal 468,5 milijona evrov, medtem ko je leta 2019 znašal 57,6 milijona evrov. Poplačila teh terjatev so leta 2015 znašala 44,9 milijona evrov, leta 2016 375,5 milijona evrov, leta 2017 3,4 milijona evrov, leta 2018 2,5 milijona evrov in leta 2019 0,9 milijona evrov.
Leto (v mio EUR) 2015 2016 2017 2018 2019
Stanje 7 059,1 6 812,9 6 254,9 5 830,5 5 367,8
Delež stanja v BDP 18,2% 16,9% 14,6% 12,7% 11,2%
Izdana 295,1 797,8 810,0 0,0 0,0
Unovčena 7,1 0,1 0,5 0,0 0,6
Poplačana 44,9 375,5 3,4 2,5 0,9
Provizija 25,8 18,8 15,5 13,5 11,3
Terjatve 468,5 70,7 64,7 59,8 57,6

Poroštva pravnih oseb javnega sektorja

Pravna oseba javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah lahko drugim pravnim osebam izda poroštvo, kar pomeni njen možni dolg. Če izdaja poroštev ni zakonsko predpisana dejavnost te pravne osebe, mora pred izdajo poroštva pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za finance in predhodno tudi pozitivno mnenje resornega ministrstva. Izdaja poroštva se šteje za zadolžitev in všteva v dolg pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah.

Več podatkov o državnih poroštvih najdete v poročilih o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije

  • Stiki z investitorji in imetniki vrednostnih papirjev

    Stran je namenjena predstavitvi Republike Slovenije kot izdajateljice vrednostnih papirjev na kapitalskem trgu. Investitorjem v slovenske državne vrednostne papirje omogoča hiter dostop do pomembnejših informacij o Republiki Sloveniji.