Skoči do osrednje vsebine

Državna poroštva in zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja na ravni države

Država lahko izda poroštva za obveznosti pravnih oseb iz javnega ali zasebnega sektorja, s čimer spodbuja razvoj na različnih področjih. Poroštveni zakoni predpisujejo temeljne elemente poroštva, ki se uredijo s poroštveno pogodbo in pogodbo o zavarovanju poroštva. Poroštvo lahko drugim pravnim osebam izda tudi pravna oseba javnega sektorja iz seznama, ki ga na podlagi 87. člena Zakona o javnih financah (ZJF) sprejme Vlada Republike Slovenije s sklepom. Pravne osebe iz tega seznama se zadolžujejo in izdajajo poroštva drugim pravnim osebam le pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za finance.

Izdajanje državnih poroštev

Državna poroštva za obveznosti oseb javnega sektorja izdajamo predvsem za projekte, ki so v splošnem javnem interesu. To so med drugim projekti s področja razvoja javne infrastrukture, razvoja energetike, izvozne dejavnosti, zaščite okolja, uvedbe novih tehničnih in tehnoloških razvojnih projektov, zdravstva in izobraževanja. Pri poroštvih za obveznosti oseb zasebnega sektorja gre predvsem za pomoč podjetjem za financiranje perspektivnih programov in pomoč podjetjem v težavah.

Izdajanje državnih poroštev je urejeno z Zakonom o javnih financah, letno kvoto za izdajo državnih poroštev pa določa vsakokratni zakon o izvrševanju državnega proračuna, pri čemer lahko država izda poroštva tudi izven te kvote, če je z zakonom to določeno.

Državna poroštva ne pomenijo dejanskih obveznosti, temveč le možne obveznosti Republike Slovenije. Dejanske obveznosti postanejo šele takrat, ko primarni dolžnik, ki mu je država porok, svojih obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni.

Državna poroštva 2018 - 2022

Obseg stanja državnih poroštev, ki se nanaša na črpane in še neodplačane glavnice, v obdobju med leti 2018 in 2022 upada. V letu 2018 je znašal 5,8 milijarde evra oziroma 12,7 % BDP, medtem ko je v letu 2022 znašal 4,5 milijarde evra oziroma 7,9 % BDP. Leta 2018 in 2019 nismo izdali državnih poroštev, leta 2020 za 299,3 milijona evra, leta 2021 za 91,0 milijonov evrov in leta 2022 za 292,0 milijonov evrov. Republika Slovenija je iz naslova provizije za izdana državna poroštva prejela leta 2018 13,5 milijona evra, leta 2019 11,3 milijona evra, leta 2020 9,7 milijona evra, leta 2021 8,1 milijona evra in leta 2022 7,2 milijona evra. V zadnjih petih letih smo največ državnih poroštev unovčili leta 2019, in sicer v višini 0,6 milijona evra, leta 2018 unovčitev ni bilo, v letu 2020 je bilo unovčitev za 0,1 milijona evra, v letu 2021 0,01 milijona evra in v letu 2022 0,1 evra. Tudi obseg terjatev iz naslova unovčenih državnih poroštev v omenjenem obdobju upada. Leta 2018 je znašal 59,8 milijona evra, medtem ko je leta 2022 znašal 36,5 milijona evra. Poplačila teh terjatev so leta 2018 znašala 2,5 milijona evra, leta 2019 0,9 milijona evra, leta 2020 2,3 milijona evra, leta 2021 1,8 milijona evra in leta 2022 1,2 milijona evra.

Leto (v mio EUR) 2018 2019 2020 2021 2022
Stanje 5.830,5 5.367,8 5.076,4 4.717,6 4.519,7
Delež stanja v BDP 12,7% 11,0% 10,8% 9,0% 7,9%
Izdana 0,0 0,0 299,3 91,0 292,0
Unovčena 0,0 0,6 0,1 0,0 0,1
Poplačana 2,5 0,9 2,3 1,8 1,2
Provizija 13,5 11,3 9,7 8,1 7,2
Terjatve 59,8 57,6 51,1 47,1 36,5

Zadolževanje pravnih oseb javnega sektorja na ravni države

Pravne osebe javnega sektorja iz 87. člena ZJF se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva drugim pravnim osebam le pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za finance. Letno kvoto za zadolžitve pravnih oseb iz 87. člena ZJF določa vsakokratni zakon o izvrševanju državnega proračuna. Postopke zadolževanja natančneje določa Uredba o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 112/09).

Pravna oseba javnega sektorja iz 87. člena ZJF lahko drugim pravnim osebam izda poroštvo, kar v tem primeru predstavlja njen potencialni dolg. Če izdaja poroštev ni zakonsko predpisana dejavnost te pravne osebe, mora pred izdajo poroštva pridobiti ustrezno soglasje ministrstva pristojnega za finance in predhodno tudi pozitivno mnenje resornega ministrstva. Izdaja poroštva se torej šteje za zadolžitev in se všteva v dolg pravnih oseb iz 87. člena ZJF.

Poročanje v spletno aplikacijo eDolg, država

Način poročanja o stanju in spremembah obstoječih – že sklenjenih pogodb o zadolžitvah določa Pravilnik o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin (Uradni list RS, št. 3/13). Omenjeni pravilnik določa tudi oddajo napovedi zadolževanja za naslednja tri koledarska leta. Pravne osebe iz 87. člena ZJF izvajajo poročanje elektronsko, preko posebne spletne aplikacije »eDolg - državni nivo«.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za finance