Skoči do osrednje vsebine

Poročanje za namen preglednosti finančnih odnosov

Preglednost finančnih odnosov

Pri finančnih odnosih med državo in podjetji je pomembna preglednost. Podjetja morajo med drugim ustrezno evidentirati prejeta javna sredstva, sredstev za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena pa ne smejo prelivati v druge dejavnosti. S tem preprečujemo nedovoljene državne pomoči in nelojalno konkurenco na trgu EU.

EU je zagotavljanje preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter finančne preglednosti znotraj določenih podjetij uredila s sprejetjem posebne direktive, ki jo je Republika Slovenija v svoj pravni red dokončno prenesla s sprejetjem Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Ta zagotavlja pravno podlago za:

  • ustrezno evidentiranje prejetih javnih sredstev v podjetjih,
  • preprečitev prelivanja javnih sredstev za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v druge dejavnosti in s tem preprečitev njihovega nedovoljenega subvencioniranja ter
  • razkritje prejetih javnih sredstev v podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom državnih organov ali organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

 Namen takšne ureditve je preprečiti nedovoljene državne pomoči in s tem nelojalno konkurenco na skupnem trgu EU.

Vodenje seznamov

Ministrstvo za finance na podlagi zakonodaje vodi te sezname:

  • seznam javnih podjetij v proizvodni dejavnosti in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, katerih skupni letni čisti prihodek ali konsolidirani skupni letni čisti prihodek v zadnjem poslovnem letu presega 250 milijonov evrov;
  • seznam javnih podjetij, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih pred dodelitvijo javnih sredstev presega 40 milijonov evrov, in javnih kreditnih institucij, katerih bilančna vsota v istem obdobju presega 800 milijonov evrov;
  • seznam izvajalcev z izključnimi ali posebnimi pravicami ali javnimi pooblastili, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih presega 40 milijonov evrov in nadomestilo za izvajanje dejavnosti na podlagi izključnih ali posebnih pravic ni bilo določeno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti.

Obveznosti javnih podjetij

Javno podjetje v tem primeru je pravna oseba, ki izvaja tržno dejavnost in na katero imajo lahko državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti neposredni ali posredni prevladujoči vpliv. Javna podjetja, ki prejmejo javna sredstva, morajo njihov prejem in uporabo razkriti v svojih letnih poročilih, dokumentacijo in podatke v evidencah pa morajo hraniti najmanj pet let po koncu koledarskega ali obračunskega leta, v katerem so bila javna sredstva uporabljena.

Obveznosti izvajalcev z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili

Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, morajo voditi ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih, javnih in drugih sredstev, ki jih prejmejo v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastil, pa ne smejo uporabiti za financiranje svojih drugih dejavnosti. Razporejanje posrednih stroškov mora temeljiti na sodilih, katerih ustreznost in pravilnost njihove uporabe enkrat letno preveri revizor. S sprejetimi in revidiranimi sodili mora biti seznanjeno resorno ministrstvo, ki lahko zahteva, da organ nadzora izvajalca z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom znova odloča o njihovi ustreznosti. Če se to v določenem roku ne zgodi ali se sodila ne spremenijo tako, da bi bila ustrezna, lahko pristojno ministrstvo začne postopek za odvzem izključne ali posebne pravice ali pooblastila.

Poročanje

Za potrebe vodenja seznamov mora Ministrstvu za finance poročati več subjektov.

Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti morajo sporočiti:

  • podatke o vseh svojih neposrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoči vpliv (rok: do konca februarja tekočega leta po stanju na zadnji dan preteklega leta na predpisanem obrazcu);
  • podatke o dodeljenih izključnih ali posebnih pravicah ali pooblastilih in podatke o tem, ali izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili opravljajo tudi druge dejavnosti (rok: do konca februarja tekočega leta po stanju na zadnji dan preteklega leta na predpisanem obrazcu);
  • vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva);

Javna podjetja morajo sporočiti:

  • podatke o vrsti in višini vseh neposrednih in posrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoči vpliv (rok: do konca februarja tekočega leta po stanju na zadnji dan preteklega leta na predpisanem obrazcu);
  • vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva);

Javna podjetja v proizvodni dejavnosti in skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, uvrščeni na seznam, morajo Ministrstvu za finance poslati svoje letno poročilo (rok: tisti, ki objavljajo letna poročila, jih morajo poslati v petih delovnih dneh po njihovi objavi, tisti, ki ne objavljajo letnih poročil, jih morajo poslati v šestih mesecih po izteku poslovnega leta; če je poslovno leto enako koledarskemu, je to do konca junija tekočega leta za preteklo koledarsko leto); 

Pravne osebe, ki jih pozove Ministrstvo za finance, morajo sporočiti podatke o svoji lastniški strukturi (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva na predpisanem obrazcu); 

Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili morajo sporočiti vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva).

Vsi zavezanci za poročanje izpolnjene obrazec pošljejo na elektronski naslov gp.mf@gov.si

Prekrškovni organ

Nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja to področje, opravlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki pri izvajanju nadzora lahko zahteva poročila in informacije ali opravi pregled poslovanja pri državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih podjetjih in izvajalcih z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili.

 

Iskalnik