Cilji zmanjšanja onesnaževanja zraka

Cilji zmanjšanja onesnaževanja zraka so na nacionalni ravni izraženi z nacionalnimi obveznostmi zmanjšanja emisij za osnovna onesnaževala zunanjega zraka, ki so za Slovenijo določeni v Direktivi (EU) 2016/2284 z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (Direktiva NEC 2016/2284), ki je prenesena v slovenski pravni red z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.

Direktiva NEC 2016/2284 prenaša tudi zaveze za zmanjšanje za leto 2020, ki so jih EU in njene države članice prevzele na mednarodni ravni v skladu s spremenjenim Göteborškim protokolom (v angleškem jeziku), in od leta 2030 določa ambicioznejše zaveze za zmanjšanje emisij (v angleškem jeziku), da bi zmanjšali zdravje vplivov onesnaženja zraka za polovico v primerjavi z letom 2005.

Direktiva NEC 2016/2284 določa obveznosti zmanjšanja emisij za žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx), nemetanske hlapne ogljikovodike (NMVOC), amonijak (NH₃) in za drobne delce PM_2,5 na nivoju države. Obveznosti zmanjšanja emisij za leta 2020, 2025 in 2030 so določene relativno glede na leto 2005.

Poleg Direktive NEC je cela vrsta področnih predpisov, ki omejujejo emisije onesnaževal zunanjega zraka v posameznem sektorju, na primer iz industrijskih naprav, vozil, kurilnih naprav, kmetijstva.

Ukrepi na nacionalni ravni za zmanjševanje onesnaževanja zraka

Za zmanjšanje onesnaževanja zraka na nacionalni ravni smo pripravili Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ).

Najpomembnejši vir emisij SO₂ je proizvodnja električne energije, sledijo industrijski procesi, k emisijam NO_x največ prispeva promet. Glavna vira emisij NMVOC sta raba topil ter zgorevanje lesne biomase v malih kuriščih. Mala kurišča so tudi najpomembnejši vir emisij PM_2,5, k emisijam NH₃ pa daleč največ prispeva kmetijstvo. Kmetijstvo je tudi velik vir emisij NO_x in NMVOC.

V novem Operativnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ) so vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno s:

• kmetijstvom,
• energetiko,
• industrijo,
• cestnim prometom,
• ogrevanjem v gospodinjstvih,
• topili in
• uporabo necestne mobilne mehanizacije.

Doseganje ciljev leta 2030 je realno dosegljivo za NOx, SO₂ in NH₃ ob nadaljnjem izvajanju širokega nabora ukrepov, ki se že izvajajo in so vključeni v programe za blaženje podnebnih sprememb ter sektorske programe ob upoštevanju okoljskih predpisov glede mejnih emisij ter drugih.

Za doseganje ciljnega zmanjšanja PM_2,5 in NMVOC pa bodo potrebni dodatni ukrepi, poleg že obstoječih. Za doseganje ciljnega zmanjšanja NMVOC bo potrebno analizirati dodatne potenciale zmanjšanja emisij iz rabe topil, pri PM_2,5 pa dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij iz malih kurišč.

Sočasno je potekala tudi priprava Nacionalnega podnebnega in energetskega načrta (NEPN), katerega končno različico so morale države članice EU skladno z Uredbo o upravljanju energetske unije 2018/1999 pripraviti in poslati Komisiji do konca leta 2019.

Ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter doseganje večje energetske učinkovitosti in višjega deleža obnovljivih virov energije, ki so zajeti v NEPN, ter ukrepi za zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka se močno prepletajo, zato je smiselno, da sta oba dokumenta usklajena. Zaradi neusklajenega roka poročanja obeh dokumentov je bil pripravljen program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki temelji na dokumentih in izračunih, ki so že bili na voljo, v pripravi je nova verzija programa, ki bo usklajena z NEPN, kar pomeni, da bodo uporabljene kvantitativne podlage za NEPN in ukrepi iz NEPN ter na podlagi analize doseganja ciljev do 2030 določeni in v čim širšem krogu strokovne in široke javnosti preučeni dodatni ukrepi, ki bodo prispevali k doseganju ciljnih emisij onesnaževal zraka v letu 2030.

Onesnaženost zraka in podnebne spremembe

Onesnaženost zraka je tesno povezana s podnebnimi spremembami. Glavni viri emisij CO₂ - pridobivanje in zgorevanje fosilnih goriv - niso le ključni dejavniki podnebnih sprememb, ampak tudi pomembni viri onesnaževal zraka. Poleg CO₂ je še veliko drugih plinov in trdnih spojin, tako imenovani kratkoživih podnebnih onesnaževal (angleško Short-Lived Climate Pollutants - SLCP), ki vplivajo na količino sončne energije (vključno s toploto), ki jo Zemlja obdrži, in količino, ki jo oddaja nazaj v vesolje. Ta kratkoživa podnebna onesnaževala so večinoma osnovna onesnaževala zraka, kot so prizemni ozon (v angleškem jeziku), metan in delci.

Črni ogljik (v angleškem jeziku) in metan (v angleškem jeziku) sta med najpomembnejšimi dejavniki globalnega segrevanja po CO₂. Črni ogljik, ki je ena izmed sestavin drobnih delcev in posledica nepopolnega zgorevanja goriv, absorbira sončno in infrardeče sevanje v ozračju in tako prispeva k segrevanju ozračja.

Izboljšanje kakovosti zraka pomaga pri blaženju podnebnih sprememb. Ukrepi za zmanjšanje izpustov črnega ogljika, predhodnikov prizemnega ozona in delcev koristijo tako zdravju ljudi kot tudi podnebju.

Čeprav je večina načrtov za zmanjšanje podnebnih sprememb kritično odvisna od hitrega ukrepanja za zmanjšanje emisij CO₂, mednarodno dogovorjeni podnebni cilji ne bodo dosegljivi (v angleškem jeziku) brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje emisij kratkoživih podnebnih onesnaževal kot so prizemni ozon, metan in delci.

Državne evidence emisij onesnaževal zraka

Onesnaževanje zraka ocenjujemo z evidencami emisij onesnaževal.

Državne evidence emisij onesnaževal zraka pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. Za popis emisij v ozračje  uporablja metodologijo EMEP (v angleškem jeziku), ki je bila razvita v okviru Evropskega programa za spremljanje in oceno (European
Monitoring and Evaluation Programme - EMEP) na podlagi Protokola h Konvenciji LRTAP o dolgoročnem financiranju Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi.

To je predpisana metodologija za vodenje državnih evidenc emisij in poročanje o emisijah v skladu z Zakonom o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, njenimi protokoli in za izpolnjevanje zahtev iz Direktive 2016/2284 z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (nova Direktiva NEC 2016/2284).

Spremljamo sledeča onesnaževala:

• osnovna: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH₃) in ogljikov monoksid (CO);
• delci: PM_2,5, PM₁₀, TSP in črni ogljik;
• težke kovine: svinec (Pb), kadmij (Cd), živo srebro (Hg), arzen (As), krom (Cr), baker (Cu), nikelj (Ni), selen (Se), cink (Zn);
• obstojna organska onesnaževala (POPs): policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini/furani (PCDD/PCDF), poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).

Državne emisije osnovnih onesnaževal zraka, delcev, težkih kovin in obstojnih organskih onesnaževal (POPs) za obdobje 1980-2022.