Skoči do osrednje vsebine

Onesnaževanje zraka ocenjujemo z evidencami emisij onesnaževal. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka izboljšala. Kljub temu je potrebno onesnaževanje zraka še zmanjšati, ker je negativen vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi in okolje še vedno previsok.

Za zmanjšanje onesnaževanja zraka je bila mednarodni ravni leta 1979 sprejeta Konvencija o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), ki jo je do danes ratificiralo 51 držav članic. V okviru konvencije CLRTAP so postopoma nastajali posamezni protokoli, ki države pogodbenice zavezujejo k zmanjševanju izpustov posameznih onesnaževal v zrak in k vodenju evidenc nacionalnih emisij onesnaževal zraka. 

Evropska komisija je leta 2013 sprejela novi paket ukrepov za čistejši zrak v Evropi, ki je sestavljen iz novega programa Čist zrak za Evropo, ki vsebuje ukrepe za zagotovitev kratkoročne izpolnitve obstoječih ciljev in nove cilje glede kakovosti zraka za obdobje do leta 2030, spremenjene Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij s strožjimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij za šest osnovnih onesnaževal in predloga za novo direktivo o zmanjšanju onesnaževanja iz srednje velikih kurilnih naprav, kot so energetske naprave za stanovanjske bloke ali velike stavbe in majhni industrijski obrati.

Nacionalne zgornje meje emisij za osnovna onesnaževala zunanjega zraka

Nacionalne zgornje meje emisij za osnovna onesnaževala zunanjega zraka so za Slovenijo določene v Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (Direktiva NEC 2001/81/ES) in reviziji te direktive, v Direktivi 2016/2284 z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (nova Direktiva NEC 2016/2284), ki je prenesena v slovenski pravni red z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.

Direktiva NEC 2001/81/ES  določa absolutne zgornje meje emisij za žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx), nemetanske hlapne ogljikovodike (NMVOC) in amonijak (NH3) izražene v količini emisij (kilotonah), ki jih je bilo treba doseči najkasneje leta 2010 in so v veljavi do leta 2019.

Leta 2020 se začnejo uporabljati nove nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij, ki so bile določene v novi Direktivi NEC 2016/2284 iz 2016. Nova Direktiva NEC 2016/2284  uvaja zgornjo mejo tudi za drobne delce PM2,5,  zgornje meje emisij za leta 2020, 2025 in 2030 so določene relativno glede na leto 2005.

Obveznosti zmanjšanja emisij za nekatera onesnaževala zraka, ki so določene v Direktivi NEC. Cilj za leto 2025 se določi glede na linearno krivuljo zmanjševanja med obveznostjo za leto 2020 in leto 2030.

Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ)

Za doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij za osnovna onesnaževala zunanjega zraka so bili sprejeti operativni programi.

V novem Operativnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ) so vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno s kmetijstvom, energetiko, industrijo, cestnim prometom, ogrevanjem v gospodinjstvih, topili in uporabo necestne mobilne mehanizacije.

Doseganje ciljev leta 2030 je realno dosegljivo za NOx, SO2 in NH3 ob nadaljnjem izvajanju širokega nabora ukrepov, ki se že izvajajo in so vključeni v programe za blaženje podnebnih sprememb ter sektorske programe ob upoštevanju okoljskih predpisov glede mejnih emisij ter drugih.

Za doseganje ciljnega zmanjšanja PM2.5 in NMVOC pa bodo potrebni dodatni ukrepi, poleg že obstoječih. Za doseganje ciljnega zmanjšanja NMVOC bo potrebno analizirati dodatne potenciale zmanjšanja emisij iz rabe topil, pri PM2.5 pa dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij iz malih kurišč.

Sočasno poteka tudi priprava Nacionalnega podnebno energetskega načrta (NEPN), končno verzijo katerega morajo države članice EU skladno z Uredbo o upravljanju energetske unije 2018/1999 pripraviti in posredovati Komisiji do konca leta 2019. Ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter doseganje večje energetske učinkovitosti in višjega deleža obnovljivih virov energije, ki so zajeti v NEPN-u, ter ukrepi za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka se močno prepletajo, zato je smiselno, da sta oba dokumenta usklajena. Zaradi neusklajenega roka poročanja obeh dokumentov je pripravljen program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki  temelji na dokumentih in izračunih, ki so že na voljo, do septembra 2020 pa se bo pripravila nova verzija programa, ki bo usklajena z NEPN-om, kar pomeni, da bodo uporabljene kvantitativne podlage za NEPN in ukrepi iz NEPN-a ter na podlagi analize doseganja ciljev do 2030 določeni in v čim širšem krogu strokovne in široke javnosti pretreseni dodatni ukrepi, ki bodo doprinesli k doseganju ciljnih emisij onesnaževal zraka v letu 2030.

Programi - zrak

  • Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ)

    Vlada Republike Slovenije je oktobra 2019 sprejela Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ) za doseganje emisijskih ciljev do leta 2030.
    Strategije in programi | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (Revizija OP NEC iz leta 2007)

    Vlada Republike Slovenije je januarja 2007 sprejela revizijo Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka za doseganje emisijskih ciljev za leto 2010.
    Strategije in programi | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (OP NEC iz leta 2005)

    Vlada Republike Slovenije je leta 2005 sprejela prvi Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka za doseganje emisijskih ciljev za leto 2010.
    Strategije in programi | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (OP PM10)

    Vlada Republike Slovenije je novembra 2009 sprejela Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 poudarkom na izhodiščih za pripravo, sprejem in izvedbo programov ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v conah in aglomeracijah, ki so bili zaradi preseganja mejnih vrednostih koncentracije PM10 v zunanjem zraku opredeljena kot degradirana območja.
    Strategije in programi | Ministrstvo za okolje in prostor

Onesnaženost zraka in podnebne spremembe

Onesnaženost zraka je tesno povezana s podnebnimi spremembami. Glavni viri emisij CO2 - pridobivanje in zgorevanje fosilnih goriv - niso le ključni dejavniki podnebnih sprememb, ampak tudi pomembni viri onesnaževal zraka. Poleg CO2 je še veliko drugih plinov in trdnih spojin, t. i. kratkoživih podnebnih onesnaževal (SLCP = Short-Lived Climate Pollutants), ki vplivajo na količino sončne energije (vključno s toploto), ki jo Zemlja obdrži, in količino, ki jo oddaja nazaj v vesolje. Ta kratkoživa podnebna onesnaževala so večinoma osnovna onesnaževala zraka, kot so prizemni ozon, metan in delci.

Črni ogljik in metan sta med najpomembnejšimi dejavniki globalnega segrevanja po CO2. Črni ogljik, ki je ena izmed sestavin drobnih delcev in posledica nepopolnega zgorevanja goriv, absorbira sončno in infrardeče sevanje v ozračju in tako prispeva k segrevanju ozračja.

Izboljšanje kakovosti zraka pomaga pri blaženju podnebnih sprememb. Ukrepi za zmanjšanje izpustov črnega ogljika, predhodnikov prizemnega ozona in delcev koristijo tako zdravju ljudi kot tudi podnebju.

Čeprav je večina načrtov za zmanjšanje podnebnih sprememb kritično odvisna od hitrega ukrepanja za zmanjšanje emisij CO2, mednarodno dogovorjeni podnebni cilji ne bodo dosegljivi brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje emisij kratkoživih podnebnih onesnaževal kot so prizemni ozon, metan, delci in dušikovi oksidi.

Državne evidence emisij onesnaževal zraka

Državne evidence emisij onesnaževal zraka pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. Za popis emisij v ozračje uporablja metodologijo EMEP/EEA. To je predpisana metodologija za vodenje državnih evidenc emisij in poročanje o emisijah v skladu z Zakonom o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, njenimi protokoli in za izpolnjevanje zahtev iz Direktive 2016/2284 z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (nova Direktiva NEC 2016/2284).

Spremljamo sledeča onesnaževala:

  • osnovna: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);
  • delci: PM2,5, PM10, TSP in črni ogljik;
  • težke kovine: svinec (Pb), kadmij (Cd), živo srebro (Hg), arzen (As), krom (Cr), baker (Cu), nikelj (Ni), selen (Se), cink (Zn);
  • obstojna organska onesnaževala (POPs): policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini/furani (PCDD/PCDF), poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).

Državne emisije osnovnih onesnaževal zraka, delcev, težkih kovin in obstojnih organskih onesnaževal (POPs) za obdobje 1980-2018

Poročila, študije, publikacije - zrak