Skoči do osrednje vsebine

Ameriška koruzna sovka je nevaren škodljivec koruze in drugih žit, nekaterih zelenjadnic, okrasnih in krmnih rastlin. Na nova območja se lahko prenese s pošiljkami gostiteljskih rastlin (plodovi, zelenjava, cele rastline). Na območju Slovenije prisotnost tega škodljivca še ni bila potrjena. Da bi preprečili vnose in širjenje, so na ravni Evropske unije sprejeti nujni ukrepi.

Opis in biologija

Vse vrste rodu Spodoptera odlagajo jajčeca v skupinah (od 20 do 350), običajno so odložena v eni plasti, lahko pa tudi v dveh in navadno na spodnji strani listov. Jajčeca so ovalna, širine okrog 0,4 mm in višine 0,3 mm. Po navadi so prekrita z laski. Samica lahko odloži v povprečju okrog 1500 jajčec. Razvoj celotne generacije v ZDA traja od 30 (poleti) do 90 dni (pozimi). Ličinke se hranijo na listih ali plodovih, ličinka se običajno zabubi v tleh. Odrasli osebki so dobri letalci in poleti redno migrirajo v hladnejša območja. Število generacij je odvisno od klimatskih pogojev: na jugu ZDA ima lahko 4 generacije, tam se pojavlja od aprila do decembra, lahko pa tudi v zimskih mesecih.

Znaki napada

Ličinke objedajo liste, pri koruzi tudi storže, pri paradižniku pojedo popke, vršičke in preluknjajo plodove. Mlade ličinke se hranijo na spodnji strani listov, starejše ličinke požro celotno listno površino tako, da ostanejo le listne žile. Kjer so prisotne ličinke, najdemo tudi njihove izločke.

V pošiljki so lahko prisotna jajčeca, ličinke ter tudi bube ali odrasle žuželke. Lahko se prenesejo na zelenjavi ali plodovih gostiteljskih rastlin.

Gostiteljske rastline

Ameriška koruzna sovka napada več kot 100 rastlinskih vrst. Glavne gostiteljske rastline so koruza (Zea mays), riž (Oryza sativa), navadni sirek (Sorghum bicolor) in sladkorni trs (Saccharum officinarum). Poleg teh, škodljivec napada tudi druge pomembne gojene rastline kot so: pšenica (Triticum aestivum), ječmen (Hordeum vulgare), oves (Avena sativa), proso (Panicum miliaceum), sudanska trava (Sorghum sudannense) in druge rastline iz družine trav (Poaceae), lucerna (Medicago sativa), čebula (Allium cepa), fižol (Phaseolus vulgaris), paradižnik (Solanum lycopersicum), jajčevec (Solanum melongena), paprika (Capsicum annuum), sladki krompir (Ipomoea batatas), bučevke (Cucurbitaceae), križnice (Brassicaceae) in druge zelenjadnice ter tudi okrasne rastline, kot so npr. krizanteme (Dendranthema, Chrysanthemum) nageljni (Dianthus) in pelargonije (Pelargonium).

Bolj podroben seznam gostiteljskih rastlin je na spletnih straneh Evropske in Mediteranske organizacije za varstvo rastlin

Geografska razširjenost

Ameriška koruzna sovka je škodljivec tropskih in subtropskih predelov in je razširjena v južni in jugovzhodni Aziji, Afriki, Južni in Srednji Ameriki, v južnih predelih ZDA in Mehiki, od tam pa so znane letne migracije v hladnejša območja, vse do južnih predelov Kanade. Podrobne informacije o razširjenosti so na spletni strani Evropske in Mediteranske organizacije za varstvo rastlin.

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Na nova območja se škodljivec lahko prenese s pošiljkami gostiteljskih rastlin v razvojnem stadiju jajčeca, ličinke, bube ali kot odrasla žuželka.

Prenese se lahko s pošiljkami čebule, paprike, fižola, paradižnika, jajčevcev, krizantem, koruznih storžev ter na rastlinah zelenjadnic ter s plodovi ali zelenjavo iz družin križnice (Brassicaceae) in bučevke (Cucurbitaceae)

V preteklih letih je bilo največ prestrežb na plodovih paprike (Capsicum), paradižnika (Solanum lycopersicum), jajčevcev (Solanum melongena) in  Momordica spp. ter na špargljih (Asparagus spp.).

Odrasle sovke so dobri letalci, napad širijo lokalno,  veter in zračni tokovi pa jih lahko zanesejo na večje razdalje. Na ta način se je v preteklih letih hitro širila v podsaharski Afriki.

Fitosanitarni ukrepi

Škodljivec je uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov iz priloge I.A.I Direktive Sveta 2000/29/ES.

Zaradi velikega tveganja za vnos in širjenje tega nevarnega škodljivca je bil sprejet Izvedbeni sklep št. 2018/638/EU z dne 23. aprila 2018 s spremembo št. 2019/1598/EU, ki je bil zaradi hitrega širjenja škodljivca v Aziji spremenjen z izvedbenim sklepom št. 2019/1598. Izvedbeni sklep določa ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja ameriške koruzne sovke (Spodoptera frugiperda) za vse države Evropske unije.

Izvedbeni sklep določa pogoje za uvoz iz tretjih držav, razen Švice in sicer za plodove paprike in feferonov (Capsicum), Momordica spp., jajčevca (Solanum melongena), etiopskega jajčevca (Solanum aethiopicum), afriškega jajčevca (Solanum macrocarpon) in za rastline koruze (razen živega cvetnega prahu, rastlinskih tkivnih kultur, semen in zrnja). Vse pošiljke navedenih rastlin se uradno pregledajo na prvi vstopni točki v Unijo. Pošiljke mora spremljati fitosanitarno spričevalo z dopolnilno izjavo, ki dokazuje izpolnjevanje posebnih fitosanitarnih zahtev.

Sklep določa tudi obveznost, da države članice na svojem ozemlju izvajajo program preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti tega škodljivca. V Sloveniji izvajamo program preiskave za ugotavljanje navzočnosti od leta 2018 dalje. Do sedaj ameriške koruzne sovke pri nas nismo odkrili.

Zakonodaja EU

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/638 z dne 23. aprila 2018 o vzpostavitvi nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Spodoptera frugiperda (Smith) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije

  • Izvedbeni sklep komisije  (EU) 2019/1598 z dne 26.september 2019 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638 o vzpostavitvi nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Spodoptera frugiperda (Smith) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije
Iskalnik