Alkohol
Alkohol je najpogostejša in najbolj zlorabljana droga v našem družbeno-kulturnem okolju, ki zato povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih težav. Zato si na ministrstvu v sodelovanju z ostalimi resorji in nevladnimi organizacijami prizadevamo za manjšo porabo alkohola, zlasti med mladimi, ter za strožjo zakonodajo na tem področju.
Alkohol je depresor centralnega živčnega sistema, ki z redno uporabo stopnjevano (napredujoče) uspava delovanje naših višjih možganskih centrov, med njimi tudi centra, povezanega z nadzorom našega vedenja in čustvovanja, kar povzroči sprostitev vedenjskih in čustvenih zadržkov, oziroma popustitev zavor. Začetna evforija, ki jo povzroči, je posledica vpliva na možganske centre za samoobvladovanje.
V svetu je alkohol šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi pa celo tretji oziroma prvi vzrok umrljivosti med mladimi. Kar 4 % bremena bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi celo 8 %, kar znese približno 125 milijard evrov oziroma 1,3 % bruto nacionalnega produkta na stari celini.
Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi rakavimi obolenji, pri osebah, ki več let pijejo večje količine alkohola, je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod. V Sloveniji zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, vsak dan v povprečju umreta dve osebi. Skupaj s smrtmi zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto v povprečju umre več kot 725 oseb. Vse te smrti bi lahko preprečili (vir: NIJZ)
Alkohol je edina psihoaktivna substanca, ki kot taka ni mednarodno regulirana (kot so npr. tobak in prepovedane droge).
Kljub številnim prizadevanjem za omejitev problemov, povezanih z rabo in zlorabo alkohola, ki potekajo zlasti na ravni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (Regional office for Europe, raba alkohola) in Evropske unije (Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola), so še vedno prisotne velike potrebe po učinkovitejših ukrepih, kot so npr. omejevanje dostopnosti alkohola (vključno z davki in politiko cen), ukrepi za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, svetovanje v osnovnem zdravstvu, vzgoja v družinah in šolskem prostoru ter nenazadnje upoštevanje etičnih meril oglaševanja in prodaje s strani alkoholne industrije.
Poraba alkohola, problematika v Sloveniji
V Sloveniji alkohol predstavlja resen problem. Po podatkih NIJZ (2018):
- 43 % prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano,
- vsak drugi 17. letnik je bil v življenju vsaj dvakrat opit,
- v zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mldih žensk, ki tvegano pijejo,
- zaradi škodlijivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v Sloveniji povprečju umre več kot 900 oseb.
Po podatkih SZO Regionalne pisarne za Evropo smo v Sloveniji v zadnjih letih najuspešnejši na področju preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, vodenja in ozaveščanja, omejevanja dostopnosti alkohola, obravnave tveganega in škodljivega pitja in zasvojenosti v zdravstvu ter preprečevanja negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom. Manj uspešni smo na področjih omejevanja tržnega komuniciranja alkohol, preprečevanja posledic neformalne pridelave in nedovoljene ponudbe in prodaje alkohola ter zmanjšanja cenovne dostopnosti alkohola (Alkoholna politika v Sloveniji, str. 5, NIJZ).
Ukrepi na področju alkohola
Po letu 2000 nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov v smeri učinkovite alkoholne politike. Sprejetih je bilo kar nekaj naprednih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje pitja alkohola. Tako je leta 2001 Zakon o medijih popolnoma prepovedal oglaševanje alkoholnih pijač, a le za krajše obdobje, do leta 2002, ko je bil sprejet Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Ta je pod določenimi pogoji znova dovolil oglaševanje alkoholnih pijač.
- Leta 2003 je bil sprejet Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač (ZOPA), ki je pomembno prispeval k omejevanju dostopnosti alkoholnih pijač, še posebej mladim. V letu 2015 je Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah prepovedal televizijsko prodajo alkoholnih pijač.
- Z uveljavitvijo sprememb prometne zakonodaje (Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih), ki od leta 2010 dalje vključuje tudi zdravstvene ukrepe, smo zmanjšali število prometnih nezgod, v katerih je bil prisoten alkohol.
- Z uvedbo referenčnih ambulant družinske medicine smo povečali kapacitete za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo.
- To nadgrajujemo s projektom celostne obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci Slovenije (projekt SOPA). Gre za interdisciplinarni projekt, ki združuje deležnike iz zdravstvenega in socialnega sektorja ter nevladnih organizacij.
- V letu 2011 je Zakon o varnosti in zdravju pri delu uvedel prepoved dela pod vplivom alkohola.
- K boljšemu povezovanju vseh ključnih akterjev so pripomogla tudi vlaganja države v spletni portal MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola, redna strokovna srečanja na nacionalni in lokalni ravni in povečanje vlaganj v programe varovanja in krepitve zdravja, ki jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s stroko.
Alkohol in promet
Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, je tudi veliko število prometnih nesreč. Statistični podatki kažejo, da približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU nastane kot posledica uporabe alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev letno. Posebej izpostavljeni tveganju za smrt v prometni nesreči so mladostniki v starosti od 18 do 24 let (47 %), medtem ko ocene kažejo, da sta dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34 let, pri tem pa je večina moških (96 %).
Zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih so sodelovali alkoholizirani udeleženci, smo imeli v Sloveniji od leta 1991 do 2005 za 1,3 milijarde evrov (305 milijard tolarjev) škode, umrlo pa je več kot 1.700 ljudi. Alkoholizirani udeleženci so povzročitelji 33 % nesreč s smrtnim izidom, 24 % nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in 9 do 12 % nesreč z materialno škodo.
Države EU skušajo slediti Evropskemu akcijskemu programu za varnost v cestnem prometu, ki poudarja potrebo po skladni zakonodaji v vseh državah članicah, ter nujnost, da vse države članice dosežejo enako raven uveljavljanja zakonodaje kot najuspešnejše (skandinavske države).
Zakonsko dovoljena koncentracija alkohola v krvi je 50 mg alkohola na 100 ml krvi (0,5 promila). Strokovnjaki razlagajo o naših sposobnostih vožnje, kadar smo pod vplivom alkohola:
- 20 do 50 mg alkohola na 100 ml krvi (0,2-0,5 promila) (1,5- 3 enote č. a. (M) in ½ - 2 enoti (Ž). Zmanjšana je sposobnost: videti ali locirati premikajoče se luči, ocene razdalje, poveča se želja po izpostavljanju tveganim situacijam.
- 50 do 80 mg alkohola na 100 ml krvi (0,5-0,8 promila) 3-5 enot č.a. (M) in 2-3 enoti (Ž). Zmanjšana je sposobnost ocene oddaljenosti (razdalje), sposobnost prilagajanja oči na različno osvetljenost. Motena je sposobnost na rdečo svetlobo, reagiranja in koncentracije. Pri takšni koncentraciji alkohola je možnost za prometno nezgodo 5krat večja kot pred pitjem.
- 80 do 120 mg alkohola na 100 ml krvi (0,8-1,2 promila) (5-8 enot (M), 3-5 enot (Ž). Ob tej stopnji opitosti nastopi evforija in z njo precenjevanje sposobnosti za vožnjo, motnje perifernega vida, motnje zaznave ovir, nesposobnost ocene razdalje.
Ukrepe, zapisane v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 izvaja ministrstvo za zdravje z sodelovanjem v medresorski delovni skupini. Skupaj ustvarjamo pogoje za manj nesreč pod vplivom alkohola na naših cestah.
Rehabilitacijski programi za voznike prekrškarje
Alkohol je pogost vzrok prekrška v cestnem prometu. V primeru, ko je bilo vozniku izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se mora udeležiti rehabilitacijskega programa. Ustrezen program vozniku prekrškarju določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda.
Rehabilitacijski program, edukacijske in psihosocialne delavnice izvaja Javna agencija za varnost v prometu (AVP).
Strokovne konference in posveti
Na ministrstvu v sodelovanju z drugimi resorji, z NIJZ in nevladnimi organizacijami organiziramo in sodelujemo na dogodkih, ki so povezani z ukrepanjem na področju alkohola.
- Strokovni posvet o varnosti v cestnem prometu, poudarek na alkoholu (3. 6. 2019)
- 4. nacionalna konferenca o alkoholni politiki (26. 11. 2018)
- Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji, predstavitev aktivnosti projekta SOPA (20. 6. 2018)
- Konferenca o varnosti v cestnem prometu (30. 6. 2017)
- 7. Evropska alkoholna konferenca, (22. in 23. 11.2016) v Ljubljani.
- 3. nacionalna konferenca o alkoholni politiki, Ljubljana (14. in 15. 1. 2015)
- 2. nacionalna konferenca o alkoholni politiki, Bled (14. 11. 2012)
- 1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki, Brdo pri Kranju, (2. in 3. 11. 2010)
Informacije o dogodkih s področja alkoholne politike in o aktivnostih na tem področju so zbrane na portalu MOSA
Promocijska akcija Slovenija piha 0,0
Na Ministrstvu za zdravje sodelujemo v medresorski delovni skupini za spremljanje in izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022. Različni organi in organizacije poskušamo odpraviti najpogostejše vzroke prometnih nesreč, kot so vožnja pod vplivom alkohola, neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu in podobno.
Alkohol, prepovedane droge ter druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nezgode. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se sicer zgodi ob koncih tedna ob petkih in sobotah in v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Gledano po obdobjih preko leta, pa so najbolj problematični pomladno-poletni meseci ter obdobje martinovanja in prednovoletni čas.
Slovenija piha 0,0 je usklajena preventivna akcija Ministrstva za zdravje, Policije, Javne agencije za varnost prometa in inšpekcijskih služb, strokovnih institucij, nevladnih organizacij. Akcijo izvajamo od leta 2016 naprej v novembru, v času Martinovega.
Dosedanje preventivne akcije:
- Slovenija piha 0,0 2019, november, december - novica, o koncertu na Youtube
- Slovenija piha 0,0 2018, november - novica, o koncertu na Youtube
- Slovenija piha 0,0 2017, november - novica, o koncertu na Youtube
- Slovenija piha 0,0 2016, november - novica, o koncertu na Youtube
Promocijska akcija Ples maturantov na slovenskih ulicah
Mlade želimo spodbuditi k plesu in zabavi brez alkohola in prepovedanih drog. Predstavljamo izseke dosedanjih preventivnih akcij:
- Maturantska četvorka 2019 - novica Na zabavo s trezno glavo
- Maturantska četvorka 2018 - novica Povezovanje mladih na plesu
- Maturantska četvorka 2017 - Mladi in alkohol, Slovenija piha 0,0; informacije FB 0,0 šofer, Slovenija piha 0,0, video na Youtube Maturantska četvorka 2017
- Maturantska četvorka 2016 - Plešem 00 - Furam 00, novica, Zlatko in 00 Šofer sta obiskala mlade na Maturantski paradi v Ljubljani, Youtube MZ filmček. Dogajanje je spremljal tudi Facebook 00 Šofer.
Promocijska akcija Planica, za manj alkohola na športnih prireditvah
Povezovanje športa z alkoholom je nedopustno, saj je povezovanje alkohola s športom in uspehom eden najučinkovitejših ukrepov za spodbujanje prodaje alkoholnih pijač. več informacij
Po spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola v letu 2017, smo s preventivno akcijpo spodbujali športne navijače na slovenskem prazniku v Planici, k odgovornejšemu pitju alkohola.
Dosedanje promocijske akcije
- Planica 2019 - video na Youtube
- Planica 2018 - novica
Zakonodaja
- Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)
- Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (ReNPVCP13-22)
- Zakon o voznikih (ZVoz-1)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS)