Prepovedane droge
Prepovedane droge so vse tiste vrste mamil in psihotropnih snovi, katerih proizvodnja, promet in posest so z zakonom prepovedani, razen izjemoma v določenih primerih, denimo pri strogo nadzorovani uporabi v medicinske, veterinarske, raziskovalne in učne namene. Slovenija je podpisnica naslednica vseh konvencij Organizacije združenih narodov, ki opredeljujejo področje prepovedanih drog.
Prepovedane droge - medresorsko ukrepanje
Ukrepe za obvladovanje prepovedanih drog zagotavljajo posamezne državne institucije na svojem delovnem področju, med drugim na Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za zdravje.
Koordinacija teh politik je zagotovljena preko Komisije Vlade RS za droge, ki jo vodimo na Ministrstvu za zdravje.
Komisija Vlade RS za droge
Vlada RS je na svoji redni seji v oktobru 2012 sprejela sklep o ustanovitvi Komisije Vlade Republike Slovenije za droge in ga objavila v Uradnem listu RS.
Vlada je v komisijo imenovala predstavnike: ministrstva, pristojnega za zdravje; ministrstva, pristojnega za notranje zadeve; ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve; ministrstva, pristojnega za pravosodje in javno upravo; ministrstva, pristojnega za finance; ministrstva, pristojnega za obrambo; ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in okolje; ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve; Centra nevladnih organizacij Slovenije in Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti.
Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravje.
Komisija opravlja naslednje naloge:
- pospešuje in usklajuje vladno politiko, ukrepe in programe za preprečevanje uživanja prepovedanih drog, zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah, zmanjševanje škode zaradi uporabe prepovedanih drog, zdravljenje in rehabilitacijo;
- predlaga Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlog nacionalnega programa preprečevanja in zmanjševanja uporabe prepovedanih drog in ukrepe pri izvajanju nacionalnega programa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program);
- predlaga vladi ukrepe za zmanjševanje ponudbe in uporabe prepovedanih drog;
- spremlja in usklajuje izvajanje nacionalnega programa;
- spremlja izvajanje določb konvencij mednarodnih organov in mednarodnih organizacij na področju prepovedanih drog ter zagotavlja mednarodno sodelovanje.
Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje, lahko komisija povabi k sodelovanju neodvisne strokovnjake s področja prepovedanih drog.
Zapisniki Komisije Vlade RS za droge so dosegljivi na portalu Infodroga
Posamezni resorji zagotavljajo zbiranje, obdelavo, analizo ter posredovanje podatkov s svojega področja. Zaradi celovitega spremljanja epidemiološke situacije in trendov na področju uporabe drog se podatki oziroma agregati podatkov različnih resorjev zbirajo in analizirajo na pristojnem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Inštitut obdelane in analizirane podatke posreduje drugim ustanovam v državi, mednarodnim ustanovam ter širši javnosti, hkrati pa je tudi kontaktna točka evropske mreže kontaktnih točk za droge (REITOX), ki ima svoj sedež v Lizboni. Podatki so zbrani v letnih nacionalnih poročilih (NIJZ).
Nevladne organizacije na področju drog imajo v Sloveniji pomembno vlogo, saj izvajajo nekatere temeljne programe pomoči za uporabnike drog in njihove svojce. Na področju države se povezujejo v zvezo, ki je, poleg ostalega, sogovornik ministrstvom pri oblikovanju politik. Ministrstva dobro sodelujejo z nevladnim sektorjem ter podpirajo in sofinancirajo njihove programe.
Na lokalni ravni imajo koordinativno vlogo Lokalne akcijske skupine, ki so bile ustanovljene v več deset občinah, v večini primerov kot posvetovalna telesa županov. Omenjene skupine usklajujejo ukrepe in aktivnosti s področja drog na nivoju posameznih občin.
-
Strategije in programi
- Nacionalni program o prepovedanih drogah 2014 - 2020 (pdf, 5,4 MB)
Uporaba prepovedanih drog v Sloveniji
Po podatkih raziskave o razširjenosti uporabe prepovedanih drog med splošno populacijo, ki jo je v letu 2008 izvedel Klinični inštitutom za medicino dela, prometa in športa skupaj s Centrom za raziskovanje javnega mnenja je v Sloveniji v starosti od 18 do 34 let že uporabilo katero od prepovedanih drog 40,3 % moških in 22% žensk. Z višanjem starosti se število oseb, ki so že poskusile prepovedane droge niža in sicer: 35 do 50 let je uporabilo 14,6 % moških in 6,8% žensk, v starosti od 51 do 65 let pa 4,9% moških in 1,8 % žensk. Največji delež oseb, ki so kadarkoli v življenju poskusili prepovedano drogo gre na račun marihuane. Teh je bilo 15%, od teh je bilo 3% rednih uporabnikov ( uporabili več kot-40 krat). Z ostalimi prepovedanimi drogami pa je imelo vseživljensko izkušnjo manj kot 2% vprašanih in sicer ekstazi 1,6%, kokain 1,4%, heroin 1,1%, LSD 1.1%, hlapi 1,4%.
Podatke objavljamo na portalu Infodroga
Zdravljenje odvisnosti
Zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog poteka v zdravstvenih ustanovah skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. Zdravstvena obravnava uporabnika drog je umeščena v reden program zdravstvenega varstva, ki je finančno podprt s sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Obravnava poteka v javnih zdravstvenih zavodih ter pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ambulantno in bolnišnično. Uporabnike obravnavajo na primarni ravni zdravstvenega varstva v za to specializiranih centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD).
Bolnišnično zdravljenje poteka v Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana in obsega detoksikacijo, obravnavo kriznih stanj, obravnavo odvisnosti pri bolnikih s pridruženo duševno motnjo, specialistično ambulantno dejavnost, obravnavo v dnevni bolnišnici ter podaljšano bolnišnično obravnavo z rehabilitacijo.
Programi pomoči
Sofinancirani večletni programi
Programi, ki vključujejo preprečevanje tveganj in težav v zvezi z uporabo drog in drugimi zasvojenostmi, zmanjšanje socialne škode, ki jo povzroča uporaba drog ter zmanjševanje števila zasvojenih so programi, ki se odvijajo v dnevnih centrih, terapevtskih skupnostih, komunah in pisarnah za svetovanje in informiranje.
Celoten seznam sofinanciranih večletnih programov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavljen na spletni strani MDDSZ. Seznam sofinanciranih večletnih programov Ministrstva za zdravje za obdobje 2017-2019 pa je objavljen na portalu Infodroga
Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
Centri si prizadevajo uveljaviti najnovejša spoznanja na področju zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog. V Sloveniji deluje mreža 18 centrov, ki izvajajo vrsto programov, ki vključujejo posvetovalnico za uporabnike drog in svojce, nudijo individualno, skupinsko in družinsko terapijo, pripravo na bolnišnično obravnavo, pomoč pri rehabilitacijo in nadalje tudi integraciji v družbo. Hkrati skrbijo za konzultacije za zdravstveno in socialno službo, patronažno službo in povezavo s terapevtskimi skupinami in skupinami za samopomoč, ambulantno detoksikacijo in programom zdravljenja z opioidnimi zdravili. Vsebina in aktivnosti mreže centrov so objavljene na portalu Infodroga.
Razvoj in nadgradnja mreže mobilnih enot za izvajanje preventivnih programov in programov zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog
Program, ki ga izvaja projektna skupina Ministrstva za zdravje, sestavljajo ukrepi za razvoj in nadgradnjo obstoječih programov, ki bodo prispevali k opolnomočenju ciljnih skupin za približevanje trgu dela. Vzpostavljamo strokovne multidisciplinarne time, ki bodo izvajali programe preprečevanja uporabe prepovedanih drog (PD) in novih psihoaktivnih snovi (NPS) in programe za namen zmanjševanja škode zaradi PD in NPS na terenu, in sicer predvidoma v obdobju od 2017 do 2022.
Izvedba bo podala odgovore na nekatere pomanjkljivosti v obstoječem izvajanju programov in spodbudila razvoj novih programov.
Zakonodaja
Slovenija je podpisnica naslednica treh konvencij OZN, ki opredeljujejo celotno področje prepovedanih drog in vse ukrepe ter aktivnosti, ki jih izvajajo posamezne države. Slovenska zakonodaja, ki temelji na določilih teh konvencij, je usklajena tudi s pravnim redom EU glede predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog in temeljnimi usmeritvami Sveta Evrope glede človekovih pravic.
Nacionalna zakonodaja na področju prepovedanih drog obsega Kazenski zakonik, Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog.
Na Ministrstvu za zdravje smo pripravili Resolucijo o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014 - 2020, ki jo izvajamo v okviru dvoletnih akcijskih načrtov.
Nacionalna poročila zbira in objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)
- Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD)
- Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog
- Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020 (ReNPPD14–20)
- Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 (ReNPPZK12-16)