Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Ženeva, drugo največje središče multilateralizma na svetu takoj za New Yorkom, daje dom več kot 41 mednarodnim organizacijam, tu je prisotnih 177 držav sveta, letno pa mesto gosti preko 3.200 srečanj in konferenc ter preko 4.600 visokih obiskov. Stalno predstavništvo Republike Slovenije v Ženevi pokriva širok nabor multilateralnih vsebin – od razoroževanja, človekovih pravic, humanitarnih zadev, migracij, dela, zdravja do ekonomskih in trgovinskih zadev, telekomunikacij, intelektualne lastnine in znanosti.

Ženeva - središče multilateralizma

Multilateralizem je vedno bolj pomemben zaradi globalizacije novih izzivov – konflikti, gospodarski problemi, podnebne spremembe, epidemije in drugi. Učinkovit multilateralizem pripomore k reševanju globalnih in lokalnih izzivov, ki postajajo vedno bolj kompleksni. Znanost je izredno pomembna pri povezovanju mednarodne skupnosti, še posebno v dobi novih tehnologij, ki temeljno spreminjajo družbo ter omogočajo napredek, po drugi strani pa prinašajo nove izzive.

Človekove pravice

Spoštovanje, varovanje in izpolnjevanje človekovih pravic v slovenski zunanji politiki predstavlja enega od njenih temeljnih segmentov. Slovenija v mednarodni skupnosti zastopa progresiven pristop na področju človekovih pravic, ki vodi v nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic (razvoj novih standardov), obenem pa v konkretne dejavnosti za njihovo spoštovanje in uveljavljanje.

Svet OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi je osrednje telo človekovih pravic v Združenih narodih, ki ga je Generalna skupščina ZN kot svoje subsidiarno telo ustanovila leta 2006. Slovenija je bila članica Sveta v letih 2007-2010 in 2016-2018, v letu 2018 pa je Svetu predsedoval tedanji stalni predstavnik veleposlanik Vojislav Šuc. Stalno predstavništvo redno sodeluje v zasedanjih Sveta, obravnavi Univerzalnih periodičnih pregledov (UPR) stanja človekovih pravic v državah ter drugih spremljajočih dejavnostih.

V Ženevi deluje tudi Urad visoke komisarke za človekove pravice (UVKČP), dinamiko mesta pa zaznamuje tudi delovanje pogodbenih telesih s področja človekovih pravic. V Odboru ZN za človekove pravice deluje prof. dr. Vasilka Sancin, v Odboru ZN za mednarodno pravo pa dr. Ernest Petrič. 

Zdravje, delo in socialne zadeve

Ženevo močno zaznamujejo tudi multilateralne institucije s področja zdravja, dela in socialnih zadev. Med njimi izpostavljamo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Mednarodno organizacijo dela (MOD).

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je specializirana agencija ZN, ki je odgovorna za mednarodno javno zdravje. Zavzema se za univerzalno zdravstveno varstvo, nadzor nad tveganji in grožnjami javnemu zdravju, koordinira odziv na zdravstvene krize in promovira zdravje in dobrobit, vključno z aspekti mentalnega zdravja. Posebno pozornost je organizacija pritegnila v preteklem letu s pojavom globalne pandemije COVID-19. Slovenija v polni meri podpira napore WHO v njenem boju s sodobnimi zdravstvenimi izzivi. Slovenija bo v obdobju 2021-2024 članica Izvršnega odbora WHO.

Mednarodna organizacija dela (MOD) je najstarejša agencija ZN, ustanovljena leta 1919. Gre za edino tripartitno organizacijo OZN, ki združuje vlade, delodajalce in delavce 187 držav članic. Njena poglavitna naloga je delovati na področju izboljšanja socialne pravičnosti in statusa delavcev po svetu, določanje delovnih standardov, razvijanje politik in oblikovanje programov, ki spodbujajo dostojno delo za vse.  Slovenija je bila v ILO sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih  rednih zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta. V letu 2021 si prizadeva tudi postati delegatska (deputy) članica Administrativnega sveta. 

Humanitarne zadeve in migracije

Ženeva nudi sedež mnogim agencijam OZN ter mednarodnim vladnim in nevladnim organizacijam, ki opravljajo delo na humanitarnem in socialnem področju, med njimi Mednarodnemu odboru rdečega križa (ICRC) in Mednarodni zvezi društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC), Uradu Visokega komisarja za begunce (UNHCR) in Mednarodni organizaciji za migracije (IOM).

Mednarodni odbor rdečega križa (ICRC) je neodvisna in zasebna institucija, ki deluje v kriznih razmerah širom sveta. Pomembna naloga ICRC je izobraževanje o mednarodnem humanitarnem pravu (IHL) in prenašanje mednarodnih standardov IHL v zakonodajo držav. Pri tem občasno sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki.

Mednarodna federacija društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC) skupaj z ICRC vsake štiri leta organizira Mednarodno konferenco Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Decembra 2019 je potekala 33. mednarodna konferenca Mednarodnega gibanja rdečega križa in rdečega polmeseca, v okviru katere je RS so-organizirala stranski dogodek "Zaščita vode v oboroženih spopadih", skupaj z Geneva Water Hub (GWH), nizozemskim Rdečim križem in Unicefom.

Urad Visokega komisarja za begunce (UNHCR) ima mandat, da je vodi in koordinira mednarodne aktivnosti za zaščito beguncev ter reševanje begunske problematike po vsem svetu. Od leta 2016 je visoki komisar za begunce italijanski diplomat Filippo Grandi, ki je izpostavil pet strateških prioritet njegovega mandata: zaščita, odziv, vključevanje, opolnomočenje in reševanje. Generalna skupščina OZN je decembra 2018 sprejela Globalni dogovor o beguncih (GCR), ki predvideva reševanje kriznih begunskih situacij takoj po njihovem nastanku, pri tem pa predvideva inkluziven pristop.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) s svojim predvsem operativno naravnanim delovanjem pomaga pri soočanju z naraščajočimi izzivi obvladovanja migracij, krepitvi razumevanja migracijske problematike, spodbujanju socialnega in gospodarskega razvoja z migracijami ter ohranjanju človeškega dostojanstva in dobrobiti migrantov. Globalni  dogovor o migracijah (GCM) je bil sprejet na medvladni konferenci decembra 2018 v Maroku, kjer ga je podprlo 164 držav, ter v obliki resolucije v Generalni skupščini OZN 19.12.2018, kjer je za sprejetje glasovalo 152 držav.

Okolje

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) podpira razvoj meteorologije, hidrologije in z njima povezanih geofizikalnih znanosti ter skrbi za standardizacijo meteoroloških opazovanj in meritev. Stalno predstavništvo je skupaj z WMO in izraelsko misijo v Ženevi novembra 2020 organiziralo dogodek o kibernetski varnosti vodne infrastrukture. Uvodni govor je imel generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Tematika povezave vode in kibernetske varnosti je bila v mednarodni skupnosti obravnavana prvič. Slovenija se je pridružila Koaliciji za vodo in podnebje, ki jo je ustanovil WMO decembra 2020.

Skupina prijateljev o vodi in miru (GoF) je bila ustanovljena v Ženevi leta 2016, njen namen je naslovitev vprašanj v povezavi z vodo in mirom, izzivih in priložnostih, ki jih omogočata voda in vodno sodelovanje. Skupina je bila ustanovljena za podporo Visokemu globalnemu panelu za vodo in mir (GHLPWP). Kot sekretariat GoF deluje Geneva Water Hub (GWH). Slovenija skupini predseduje od januarja 2020.

Razorožitev

Stalno predstavništvo je zadolženo za spremljanje različnih dogajanj na področju mednarodne razorožitve in naporov za neširjenje orožij za množično uničevanje, ki potekajo v Ženevi. V prvi vrsti velja omeniti Konferenco za razorožitev.

Konferenca za razorožitev (CD) je od ustanovitve leta 1979 osrednji forum v mednarodni skupnosti za področje razorožitve in šteje 65 članic.  Slovenija ima v CD status opazovalke, ki ga obnavlja vsako leto. V okviru CD in njenih predhodnic so se v preteklosti oblikovali pomembni mednarodni sporazumi na področju razorožitve.

Stalno predstavništvo prav tako spremlja in predstavlja Slovenijo v okviru preglednih procesov nekaterih konvencij s področja razorožitve, med drugim Konvencije o prepovedi protipehotnih min (t.i. Ottawske konvencije)Konvencije o prepovedi biološkega oz. toksikološkega orožja (BTWC), Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), Konvencije o kasetnem strelivu (CCM) in Konvencije o prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst konvencionalnega orožja, ki ima prekomerne ali ne-diskriminatorne učinke (CCW).

Ekonomske zadeve

Na področju ekonomskih in trgovinskih zadev se Slovenija aktivno vključuje v delovanje Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE), Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je medvladna organizacija, pristojna za multilateralna pravila, po katerih poteka trgovina med njenimi članicami. Ustanovljena je bila z Marakeškim sporazumom v okviru Urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj in deluje od leta 1995. Slovenija je postala članica leta 1995. Stalno predstavništvo spremlja pogajanja in delo različnih odborov in sodeluje pri pripravi nacionalnih stališč, s katerimi Slovenija nastopa v procesu oblikovanja skupnih stališč EU.

Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) je telo v okviru Združenih narodov, zadolženo za integrirano obravnavo trgovine in razvoja ter drugih povezanih področij investicij, financ, tehnologije, podjetništva in trajnostnega razvoja. Čeprav imajo kot članice UNCTAD-a vse članice EU pravico samostojno nastopati v medvladnih odborih te organizacije, se je uveljavila praksa skupnega nastopanja, kjer EU zastopa predsedujoča država. Stalno predstavništvo RS v Ženevi spremlja aktivnosti organizacije vključno z delom njenih odborov, o tem poroča in sodeluje pri oblikovanju skupnih stališč EU.

Ekonomska komisija ZN za Evropo (UNECE) je ena od petih regionalnih komisij OZN, katerih poslanstvo je pospeševanje trajnostnega razvoja in gospodarskega sodelovanja med državami regije, predvsem prek usklajevanja nacionalnih politik, predpisov in praks. Najpomembnejši organ v okviru UNECE je Komisija, ki zaseda vsaki dve leti v aprilu.

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) od leta 1967 deluje v okviru ZN kot specializirana agencija z namenom zagotavljanja in širitve varstva intelektualne lastnine na podlagi sodelovanja med državami. Slovenija preko stalnega predstavništva, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije RS ter Urada RS za intelektualno lastnino redno sodeluje na zasedanjih in usklajuje stališča z drugimi državami članicami EU.

Svetovni gospodarski forum (WEF) je leta 1971 ustanovljena mednarodna organizacija, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu, in hkrati predstavlja enega najvplivnejših think tankov na svetu. Stalno predstavništvo podpira sodelovanje Republike Slovenije z WEF na področjih podjetništva, trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva, umetne inteligence in Zahodnega Balkana.

Znanost in digitalizacija

Ženeva odpira številne priložnosti na področju znanosti, digitalizacije in trajnostnega razvoja, tu delujoče akademske institucije, think tanki in mednarodne organizacije pa imajo dolgo tradicijo delovanja in obsežno ekspertizo.

Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) je specializirana agencija ZN za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki deluje na področju radiokomunikacij (ITU-R), razvoja telekomunikacij (ITU-D) in standardizacije telekomunikacijskih tehnologij (ITU-T). Gre za eno najstarejših mednarodnih organizacij, ki se je razvila iz leta 1865 podpisane Mednarodne telegrafske konvencije. Slovenija je bila v zvezo sprejeta leta 1992. Stalno predstavništvo se skupaj z Ministrstvom za javno upravo RS udejstvuje v aktivnostih zveze.

Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) je največji svetovni laboratorij za fiziko delcev s sedežem na meji med Švico in Francijo. Zaradi potreb po distribuirani obdelavi ogromnih količin podatkov iz eksperimentov, je organizacija postala zibelka svetovnega spleta. Slovenija je leta 2017 pridobila status pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u. Stalno predstavništvo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport RS krepi znanstveno, strokovno in gospodarsko sodelovanje.