Slovenija v Ženevi

Ženeva - središče multilateralizma

Multilateralizem je vedno bolj pomemben zaradi globalizacije novih izzivov – konflikti, gospodarski problemi, podnebne spremembe, epidemije in drugi. Učinkovit multilateralizem pripomore k reševanju globalnih in lokalnih izzivov, ki postajajo vedno bolj kompleksni. Znanost je izredno pomembna pri povezovanju mednarodne skupnosti, še posebno v dobi novih tehnologij, ki temeljno spreminjajo družbo ter omogočajo napredek, po drugi strani pa prinašajo nove izzive.

Človekove pravice

Spoštovanje, varovanje in izpolnjevanje človekovih pravic v slovenski zunanji politiki predstavlja enega od njenih temeljnih segmentov. Slovenija v mednarodni skupnosti zastopa progresiven pristop na področju človekovih pravic, ki vodi v nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic (razvoj novih standardov), obenem pa v konkretne dejavnosti za njihovo spoštovanje in uveljavljanje.

Svet OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi je osrednje telo človekovih pravic v Združenih narodih, ki ga je Generalna skupščina ZN kot svoje subsidiarno telo ustanovila leta 2006.

15. oktobra 2025 je bila Slovenija z 176 glasovi v Generalni skupščini OZN v New Yorku izvoljena za članico Sveta OZN za človekove pravice za obdobje med leti 2026 in 2028. Slovenija v Svetu aktivno sodeluje vse od njegove ustanovitve. Svojo zavezanost varovanju in spodbujanju človekovih pravic je potrdila že v preteklih članstvih v Svetu v obdobjih 2007-2010 in 2016-2018. V letu 2018 je Svetu tudi predsedovala.

V času članstva bo posebej dejavna na svojih tradicionalnih prednostnih področjih, kot so enakost spolov in pravice žensk in deklic, človekove pravice in okolje, pravice otrok, pravice starejših, izobraževanje za človekove pravice in pravice manjšin.

Slovenija si bo še naprej neselektivno, objektivno in vključujoče prizadevala za spoštovanje človekovih pravic vseh. Prizadevala si bo za učinkovito delo Sveta, ki se bo odzival na kršitve človekovih pravic po svetu ob upoštevanju objektivnosti in transparentnosti njegovega dela. Posebno pozornost bo namenjala zagotavljanju univerzalnosti in nepristranskosti mehanizmov in posebnih postopkov Sveta, neodvisnosti Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice, zavzemala se bo krepitev pogodbenih teles ter skrbela za redni dialog z državami, nevladnimi organizacijami in civilno družbo.

Slovenija bo funkcijo članice Sveta nastopila 1. januarja 2026.

V Ženevi deluje tudi Urad visoke komisarke za človekove pravice (UVKČP), dinamiko mesta pa zaznamuje tudi delovanje pogodbenih telesih s področja človekovih pravic. 

Humanitarne zadeve in migracije

Ženeva nudi sedež mnogim agencijam OZN ter mednarodnim vladnim in nevladnim organizacijam, ki opravljajo delo na humanitarnem in socialnem področju, med njimi Mednarodnemu odboru rdečega križa (ICRC) in Mednarodni zvezi društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC), Uradu Visokega komisarja za begunce (UNHCR) in Mednarodni organizaciji za migracije (IOM). V Ženevi je tudi eden od dveh sedežev Urada za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA).

Mednarodni odbor rdečega križa (ICRC) je neodvisna in zasebna institucija, ki deluje v kriznih razmerah širom sveta. Pomembna naloga ICRC je izobraževanje o mednarodnem humanitarnem pravu (IHL) in prenašanje mednarodnih standardov IHL v zakonodajo držav. Slovenija je z ICRC leta 2023 prvič sklenila strateško partnerstvo, ki ga je za obdobje naslednjih petih let obnovila septembra 2025. Slovenija sodeluje v Globalni pobudi za spodbujanje politične zavezanosti mednarodnemu humanitarnemu pravu, med drugim so-predseduje delovnemu sklopu 4 o zaščiti civilne infrastrukture.

Mednarodna federacija društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC) skupaj z ICRC vsake štiri leta organizira Mednarodno konferenco Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Oktobra 2024 je potekala 34. mednarodna konferenca Mednarodnega gibanja rdečega križa in rdečega polmeseca, v okviru katere je RS skupaj s Save the Children, Belgijo, ICRC, IFRC, Marokom, Malto in Norveško sodelovala pri pripravi stranskega dogodka na temo otrok in oboroženih konfliktov, sodelovala na dogodku na temo vode in krepitve odpornosti lokalnih skupnosti, ki ga je moderiral nekdanji predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, ter se aktivno vključila v razprave in usklajevanje petih resolucij.

Urad Visokega komisarja za begunce (UNHCR)  ima mandat, da vodi in koordinira mednarodne aktivnosti za zaščito beguncev ter reševanje begunske problematike po svetu. Od leta 2016 je visoki komisar za begunce italijanski diplomat Filippo Grandi, ki je izpostavil pet strateških prioritet njegovega mandata: zaščita, odziv, vključevanje, opolnomočenje in reševanje. Generalna skupščina OZN je decembra 2018 sprejela Globalni dogovor o beguncih (GCR), ki predvideva reševanje kriznih begunskih situacij takoj po njihovem nastanku, pri tem pa predvideva inkluziven pristop. Slovenija je decembra 2023 aktivno sodelovala na Globalnem forumu za begunce, kjer je podala številne zaveze, vključno z napovedjo pristopa h Konvenciji o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva, kar je leta 2025 tudi izpolnila in se nato pridružila v Globalnemu zavezništvu za končanje apatridnosti.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki jo od leta 2023 vodi generalna direktorica Amy Pope, s svojim predvsem operativno naravnanim delovanjem skuša nuditi zaščito osebam, ki se selijo, iskati nove rešitve ter spodbujati uvajanje dodatnih poti za regularne migracije. Globalni  dogovor o migracijah (GCM) je bil sprejet na medvladni konferenci decembra 2018 v Maroku, kjer ga je podprlo 164 držav.

Urad za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) v Ženevi skupaj z uradom v New Yorku skrbi za izvajanje in koordinacijo humanitarnih dejavnosti po svetu, pri čemer se koordinira z vladami, institucijami in nevladnimi deležniki. OCHA  vsako leto pripravi oceno humanitarnih potreb na svetu za naslednje leto. Pod okriljem OCHA se je leta 2025 zagnal proces humanitarne ponastavitve/reseta, pri katerem gre za poskus krepitve učinkovitosti humanitarnega sistema ob stalnem porastu potreb in hkratnem zmanjševanju humanitarnih prispevkov.

Okolje

Ženeva je dom številnih mednarodnih okoljskih sporazumov. Kot ena od žarišč globalnega okoljskega multilateralizma igra pomembno vlogo pri oblikovanju in izvajanju globalne okoljske in podnebne agende. Trojna planetarna kriza (izguba biodiverzitete, podnebne spremembe in onesnaževanje) je ena od ključnih horizontalnih medsektorskih vprašanj za številne ženevske institucije.

Stalno predstavništvo od leta 2023 sodeluje tudi v Odboru stalnih predstavnikov Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), ki ima sicer sedež v Nairobiju. UNEP je vodilni svetovni okoljski organ, ki določa svetovno okoljsko agendo, spodbuja skladno izvajanje okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja v sistemu Združenih narodov in služi kot avtoritativni zagovornik globalnega okolja. Stalno predstavništvo tako aktivno sodeluje v Odboru stalnih predstavnikov ter njegovem pododboru, se udeležuje rednega letnega zasedanja pododbora ter na vsaki dve leti tudi Okoljske skuščine Združenih narodov (UNEA), ki sprejema odločitve o prednostnih nalogah globalne okoljske politike in mednarodnega okoljskega upravljanja.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) podpira razvoj meteorologije, hidrologije in z njima povezanih geofizikalnih znanosti ter skrbi za standardizacijo meteoroloških opazovanj in meritev. Stalno predstavništvo sodeluje z WMO predvsem na področju stanja voda ter podnebnih sprememb ter pri povezovanju JV Evrope pri zgodnjem opozarjanju ter preprečevanju suš. Slovenija se je pridružila WMO Koaliciji za vodo in podnebje.

Skupina prijateljev o vodi in miru (GoF) je bila ustanovljena v Ženevi leta 2016, njen namen je naslovitev vprašanj v povezavi z vodo in mirom, izzivih in priložnostih, ki jih omogočata voda in vodno sodelovanje. Skupina je bila ustanovljena za podporo Visokemu globalnemu panelu za vodo in mir (GHLPWP). Kot sekretariat GoF deluje Geneva Water Hub (GWH). Slovenija skupini predseduje od januarja 2020.

Slovenija trenutno so-predseduje ZN Konvenciji o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer. 10. zasedanje pogodbenic je potekalo oktobra 2024 v Sloveniji, s čimer se je začelo tudi slovensko predsedovanje konvenciji za obdobje 2024-2027.

Slovenija sodeluje tudi sodeluje tudi v neformalnih skupinah kot so Ženevska vodna skupnost, skupina prijateljev okolja in podnebja ter skupina prijateljev WMO.

Na 48. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi je bila na pobudo Slovenije in podobno mislečih držav sprejeta resolucija o pravici do zdravega, čistega in trajnostnega življenjskega okolja.

Razorožitev

Stalno predstavništvo je zadolženo za spremljanje različnih dogajanj na področju mednarodne razorožitve in naporov za neširjenje orožij za množično uničevanje, ki potekajo v Ženevi. V prvi vrsti velja omeniti Konferenco za razorožitev.

Konferenca za razorožitev (CD) je od ustanovitve leta 1979 osrednji forum v mednarodni skupnosti za področje razorožitve in šteje 65 članic.  Slovenija ima v CD status opazovalke, ki ga je do leta 2023 obnavljala vsako leto, vendar Rusija že nekaj let sistematično preprečuje sodelovanje opazovalk iz držav EU in/ali NATO v tem telesu. V okviru CD in njenih predhodnic so se v preteklosti oblikovali pomembni mednarodni sporazumi na področju razorožitve.

Stalno predstavništvo prav tako spremlja in predstavlja Slovenijo v okviru preglednih procesov nekaterih konvencij s področja razorožitve, med drugim Konvencije o prepovedi protipehotnih min (t.i. Ottawske konvencije), Konvencije o prepovedi biološkega oz. toksikološkega orožja (BTWC), Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), Konvencije o kasetnem strelivu (CCM) in Konvencije o prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst konvencionalnega orožja, ki ima prekomerne ali ne-diskriminatorne učinke (CCW).

Ekonomske zadeve

Na področju ekonomskih in trgovinskih zadev se Slovenija aktivno vključuje v delovanje Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE), Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je medvladna organizacija, pristojna za multilateralna pravila, po katerih poteka trgovina med njenimi članicami. Ustanovljena je bila z Marakeškim sporazumom v okviru Urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj in deluje od leta 1995. Slovenija je postala članica leta 1995. Stalno predstavništvo spremlja pogajanja in delo različnih odborov in sodeluje pri pripravi nacionalnih stališč, s katerimi Slovenija nastopa v procesu oblikovanja skupnih stališč EU.

Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) je telo v okviru Združenih narodov, zadolženo za integrirano obravnavo trgovine in razvoja ter drugih povezanih področij investicij, financ, tehnologije, podjetništva in trajnostnega razvoja. Čeprav imajo kot članice UNCTAD-a vse članice EU pravico samostojno nastopati v medvladnih odborih te organizacije, se je uveljavila praksa skupnega nastopanja, kjer EU zastopa predsedujoča država. Stalno predstavništvo RS v Ženevi spremlja aktivnosti organizacije vključno z delom njenih odborov, o tem poroča in sodeluje pri oblikovanju skupnih stališč EU.

Ekonomska komisija ZN za Evropo (UNECE) je ena od petih regionalnih komisij OZN, katerih poslanstvo je pospeševanje trajnostnega razvoja in gospodarskega sodelovanja med državami regije, predvsem prek usklajevanja nacionalnih politik, predpisov in praks. Najpomembnejši organ v okviru UNECE je Komisija, ki zaseda vsaki dve leti v aprilu.

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) od leta 1967 deluje v okviru ZN kot specializirana agencija z namenom zagotavljanja in širitve varstva intelektualne lastnine na podlagi sodelovanja med državami. Slovenija preko stalnega predstavništva, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije RS ter Urada RS za intelektualno lastnino redno sodeluje na zasedanjih in usklajuje stališča z drugimi državami članicami EU.

Svetovni gospodarski forum (WEF) je leta 1971 ustanovljena mednarodna organizacija, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu, in hkrati predstavlja enega najvplivnejših think tankov na svetu. Stalno predstavništvo podpira sodelovanje Republike Slovenije z WEF na področjih podjetništva, trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva, umetne inteligence in Zahodnega Balkana.

Zdravje, delo in socialne zadeve

Ženevo močno zaznamujejo tudi multilateralne institucije s področja zdravja, dela in socialnih zadev. Med njimi izpostavljamo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Mednarodno organizacijo dela (MOD).

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je specializirana agencija ZN, ki je odgovorna za mednarodno javno zdravje. Zavzema se za univerzalno zdravstveno varstvo, nadzor nad tveganji in grožnjami javnemu zdravju, koordinira odziv na zdravstvene krize in promovira zdravje in dobrobit, vključno z aspekti mentalnega zdravja. Posebno pozornost je organizacija pritegnila s pojavom globalne pandemije COVID-19. Slovenija v polni meri podpira napore WHO v njenem boju s sodobnimi zdravstvenimi izzivi. Slovenija je bila v obdobju med 2021-2024 članica Izvršnega odbora WHO.

Mednarodna organizacija dela (MOD) je najstarejša agencija ZN, ustanovljena leta 1919. Gre za edino medvladno (mednarodno) organizacijo OZN, katere odločevalski organi so sestavljeni tripartitno. Tako Mednarodna konferenca dela, ki je najvišji organ organizacije, združuje vlade, delodajalce in delavce 187 držav članic, pri čemer velja izpostaviti, da so predstavniki socialnih partnerjev pri svojem odločanju avtonomni, se pravi neodvisni od odločanja ali stališč vladnih delegatov svoje države. Poglavitna naloga MOD je delovati na področju izboljšanja socialne pravičnosti in statusa delavcev po svetu, določanje mednarodnih standardov dela, razvijanje politik in oblikovanje programov, ki spodbujajo dostojno delo za vse.  Slovenija je bila v MOD sprejeta leta 1992 in se redno udeležuje vsakoletnih  rednih zasedanj Mednarodne (ministrske) konference dela ter trikrat letno zasedanj Administrativnega sveta. Junija 2021 je bila Slovenija drugič v svoji zgodovini izvoljena za  delegatsko (deputy) članico Administrativnega sveta Mednarodnega urada za delo. 

Znanost in digitalizacija

Ženeva odpira številne priložnosti na področju znanosti, digitalizacije in trajnostnega razvoja, tu delujoče akademske institucije, think tanki in mednarodne organizacije pa imajo dolgo tradicijo delovanja in obsežno ekspertizo.

Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) je specializirana agencija ZN za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki deluje na področju radiokomunikacij (ITU-R), razvoja telekomunikacij (ITU-D) in standardizacije telekomunikacijskih tehnologij (ITU-T). Gre za eno najstarejših mednarodnih organizacij, ki se je razvila iz leta 1865 podpisane Mednarodne telegrafske konvencije. Slovenija je bila v zvezo sprejeta leta 1992. Stalno predstavništvo se skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo RS udejstvuje v aktivnostih zveze.

Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) je vodilna svetovna raziskovalna institucija na področju fizike delcev, ustanovljena leta 1954. Nahaja se na meji med Francijo in Švico ter upravlja z največjim pospeševalnikom delcev na svetu, Velikim hadronskim trkalnikom (angleško Large Hadron Collider – LHC). CERN združuje znanstvenike iz več kot 100 držav, prispeva k razumevanju osnovnih gradnikov vesolja in je znan tudi po razvoju svetovnega spleta. Slovenija je leta 2017 pridobila status pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u, polnopravna članica organizacije pa je Slovenija od 21. junija 2025. Stalno predstavništvo skupaj z Ministrstvom za  visoko šolstvo, znanost in inovacije krepi znanstveno, strokovno in gospodarsko sodelovanje v okviru CERN.