Skoči do osrednje vsebine

Teme Stalnega predstavništva pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah Dunaj

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Teme

  • Slovenija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

    Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je največja regionalna varnostna organizacija. Varnostna vprašanja obravnava celostno in jih rešuje s sodelovanjem v okviru treh razsežnosti: politično-vojaške, ekonomsko-okoljske in človekove.

  • Slovenija v OZN

    Organizacija združenih narodov (OZN) je edinstven sistem za spoprijemanje s svetovnimi izzivi na področjih mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic, v katerem lahko države s skupnimi ukrepi prispevajo k pozitivnim spremembam v svetu.

  • Nadzor nad oboroževanjem

    Na tem področju zunanje politike si prizadevamo za uresničevanje in krepitev mednarodno dogovorjenih omejitev pri razvoju, proizvodnji, skladiščenju, širjenju in uporabi osebnega in lahkega orožja, konvencionalnega orožja ter orožij za množično uničevanje.

  • Boj proti terorizmu

    Najostreje obsojamo vsakršno obliko terorizma in nasilnega ekstremizma ne glede na njuno vrsto in versko, etnično ali kakršno koli drugo ideologijo. Terorizem spodkopava temeljne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter negativno vpliva na gospodarstvo države, trajnostni razvoj in zagotavljanje državne varnosti. Za terorizem ni in ne more biti nobenega opravičila.

  • Neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varovanje

    Dolgoletni pristopi, ukrepi in politike proti širjenju jedrskega orožja se z mednarodnimi sporazumi in pobudami pretočijo v slovenski nacionalni sistem, pri čemer morajo vsi subjekti, ki posedujejo jedrske snovi (in jedrsko blago), voditi ustrezne evidence in dovoliti pregled predstavnikom mednarodnih organizacij. Področje jedrskega varovanja je po drugi strani precej mlajše in se neprenehoma nadgrajuje. Ob fizičnem varovanju jedrskih objektov in jedrskih snovi, vključno s prevozom, vključuje obširen niz drugih ukrepov, od preprečevanja do zaznavanja in ukrepanja ob kraji, sabotaži ali drugih zlonamernih dejanjih, tudi z radioaktivnimi snovmi, pa tudi kibernetsko varnost.

  • Trgovinska politika

    Evropska unija ureja trgovinske in naložbene odnose z državami, ki niso članice Evropske unije, s svojo trgovinsko in naložbeno politiko.

  • Informacijska varnost

    Informacijska varnost pomeni varstvo podatkov in informacijskih sistemov pred nezakonitim dostopom, uporabo, razkritjem, ločitvijo, spremembo ali uničenjem. Informacijska varnost šteje kot zaupnost, neokrnjenost in razpoložljivost podatkov ne glede na njihovo obliko: elektronsko, tiskano ali katero drugo.

  • Mednarodno sodelovanje v pravosodju

    Države pogosto sklepajo večstranske in dvostranske mednarodne pogodbe z namenom pospešitve in izboljšanja sodelovanja med pravosodnimi organi v civilnih in kazenskih zadevah. Večstranske pogodbe se sklepajo v okviru mednarodnih organizacij, denimo Sveta Evrope, Organizacije Združenih narodov, Haaške konference za mednarodno in zasebno pravo in Evropske unije, države pa lahko mednarodne pogodbe podpišejo in po postopku ratifikacije oziroma pristopa postanejo pogodbenice posamezne večstranske mednarodne pogodbe. Z istim ciljem države med seboj sklepajo tudi dvostranske mednarodne pogodbe, ki po zaključenem postopku ratifikacije zavezujejo državi pogodbenici.