Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 12. 2. 1991: Z odhodom Slovenije Jugoslavije ni več

    Dvanajstega februarja 1991 je večino notranje politike zaznamovala priprava izhodišč za prihajajočo sejo predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Beogradu. Predsednik vlade Lojze Peterle je za pridobivanje mednarodne podpore obiskal države Beneluksa, voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov pa je predlagal razpustitev Varšavskega pakta.

  • dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Katico Cukjati in Tineta Debeljaka mlajšega (ml.), ženo in moža, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, časnikarja, njun vpliv pa je bil pomemben tudi na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

  • Video

    Intervju: Aleš Hojs: »Odločeni smo bili dobiti svojo državo«

    »Mi smo bili prva generacija, ki je morala po srednji šoli iti v vojsko, na fakulteto smo odšli šele po odsluženem vojaškem roku,« se spominja sedanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je bil v času študija nekajkrat na leto vpoklican na vojaške vaje v Teritorialno obrambo. Tudi med vojno za Slovenijo je bil vpoklican, a kot poudarja, jo je bolj kot ne preživel v čakanju, za orožje ni prijel, saj ga ni bilo dovolj, ker je bila Slovenija razorožena. »Takrat smo dejansko doživeli, da se je ves narod, bodisi tisti, ki so bili v uniformi, bodisi tisti, ki niso bili, postavil za to, da dobimo svojo državo,« dodaja.

  • 11. 2. 1991: Proračun oblikovan v duhu samostojne države, nadaljevalo se je burno politično dogajanje

    Slovensko javnost je razburjala Deklaracija za mir, ki so jo podpisali tudi štirje člani slovenskega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl. Po polemičnih razpravah na več sejah izvršnega sveta je bil oblikovan končni osnutek proračuna, ki je kot neposreden vir vključeval vse prometne davke in carine, česar prvi predlog ni predvideval. Slovenska demokratična zveza (SDZ) se je na seji sveta odločila za izvedbo predčasnega kongresa stranke. Za najstarejši hrvaški časnik je Milan Kučan potrdil oceno o razdružitvi Slovenije in SFRJ.

  • S covidom-19 je v naša življenja vstopila nova realnost

    Pomembna tema je postala tudi digitalizacija. Ta pa prinaša mnoge izzive, saj se v danem trenutku spoprijemamo tako z njenimi prednostmi kot pomanjkljivostmi.

  • 10. 2. 1991: Različni pogledi na prihodnost Jugoslavije se krepijo

    Nedelja, 10. februarja, je bila še vedno v znamenju odzivov na neuspešno zasedanje jugoslovanskega predsedstva, ki je potekalo pred dvema dnevoma in na katerem se republiški voditelji niso uspeli dogovoriti o političnem preustroju države. Kot so pokazale izjave voditeljev jugoslovanskih republik, so se predstave o nadaljnji usodi Jugoslavije močno razlikovale, številni pa še vedno niso opustili upanja na nadaljevanje vse bolj razpadajočega jugoslovanskega projekta. Na mednarodnem prizorišču so odmevali predvsem rezultati litovskega plebiscita o neodvisnosti.

  • 9. 2. 1991: Pust in padle maske

    Sobota, 9. februarja 1991, je potekala mirno, brez večjih političnih dogodkov. Bil je dan po slovenskem kulturnem prazniku in pustna sobota. V časopisju so še odmevali dogodki preteklega dne, povezani z neuspešnimi pogovori v Beogradu, z zahtevami srbskih predstavnikov in njihovim odnosom do Slovenije in Hrvaške, ki je bil razviden iz objavljenega stenograma seje jugoslovanskega predsedstva.

  • 8. 2. 1991: Dan, ko je propadel poskus dogovora o prihodnosti Jugoslavije

    Na Prešernov praznik je slovenske ceste prekrila snežna odeja, ki je prinesla kar nekaj zastojev in težav v prometu. Težave in nesporazumi pa so se že dalj časa kopičili tudi v kulturi. V medijih je bil na Prešernov praznik opazen sovražen odnos do ministra za kulturo.

  • 7. 2. 1991: Orožje laži, mediji so podprli razorožitev Slovenije

    Prelomni časi leta 1991, ko se ni dobro vedelo, kaj bo prinesel naslednji dan, so se dobro pokazali na osrednji kulturni prireditvi: podelitvi Prešernovih nagrad. Negotovost je bila tako velika, da jo je omenil celo slavnostni govornik.

  • 6. 2. 1991: Opozicijske stranke objavijo »Deklaracijo za mir«, ki predstavlja neposredno grožnjo obrambi nastajajoče neodvisne slovenske države

    Predsednik predsedstva Milan Kučan je komentiral izjavo predsednika koalicije Demos dr. Jožeta Pučnika, da se bo Slovenija do junija odcepila od Jugoslavije. Dejal je, da ima Pučnik kot državljan pravico javno sporočati svoje mnenje, da pa je to govoril kot predsednik svoje stranke in da za svoje besede nosi tudi odgovornost.

  • Prešernovi nagrajenci 1991

    Skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in pisatelj Marjan Rožanc so ustvarjalci, ki so za svoje življenjsko delo leta 1991 prejeli Prešernovo nagrado.

  • 5. 2. 1991: Pučnik in Demos za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije

    Jože Pučnik je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA ponovil stališče vladne koalicije Demos s srečanja 2. februarja na Bledu, da mora Slovenija čim prej doseči samostojnost in se do junija raziti z Jugoslavijo.

  • dr. Evgen Bavčar (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, fotografa, pisatelja, esejista, kulturnika, trojnega doktorja, častnega znanstvenika in direktorja laboratorija za nevidno Inštituta za kritične študije v Mehiki. Dr Bavčar je, kljub temu, da že leta živi v Parizu v Franciji, tesno povezan s svojo domovino Slovenijo.

  • 4. 2. 1991: Mednarodni pozivi iz Davosa in Bruslja k mirnemu reševanju jugoslovanske krize

    Na današnji dan je Janez Drnovšek kot član predsedstva Jugoslavije zaključil svoj obisk v Davosu, kjer je sodeloval na Svetovnem gospodarskem forumu, od koder se je vrnil s sporočilom, da je uporaba sile pri reševanju krize nesprejemljiva. Hkrati so se v Bruslju sestali zunanji ministri evropske dvanajsterice, ki je sestavila diplomatski poziv jugoslovanskemu vodstvu. Pozvali so k mirnemu reševanju sporov in podprli enotnost in nedeljivost Jugoslavije.

  • 3. 2. 1991: Napetosti in zaostritve je treba urediti z dialogom in pogajanji

    Zaradi Jovićeve brzojavke Tuđmanu je prišlo do novega zaostrovanja razmer znotraj Jugoslavije. Medtem opozorila iz Evrope, da je poseganje po sili v reševanju jugoslovanske krize popolnoma nesprejemljivo.

  • 2. 2. 1991: Jože Pučnik nalil čistega vina

    Medtem ko je v Jugoslaviji vse bolj vrelo, zlasti zaradi trenj med Hrvaško na eni strani ter hrvaškimi Srbi, Srbijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) na drugi strani, je predsednik sveta Demosa Jože Pučnik na pogovoru na Bledu predstavil nadaljnje slovensko ravnanje pri odhodu iz Jugoslavije.

  • 1. 2. 1991: Javno mnenje zahteva pospešitev odcepljanja od Jugoslavije

    Tega dne je v Sloveniji odmevalo dogajanje na Hrvaškem, povezano s predstavitvijo filma, ki ga je na skrivaj posnela JLA in je Martina Špeglja, hrvaškega obrambnega ministra, obtoževal tihotapljenja orožja in domnevnega terorizma. V ospredje na državni ravni pa so vse bolj stopala tudi ekonomska vprašanja.

  • Drago Jančar – evropski pripovedovalec v slovenskem jeziku

    Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Štirje kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus, Herderjeva nagrada za književnost in avstrijska državna nagrada za evropsko književnost so le nekatera priznanja za njegovo ustvarjanje. Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se državna meja čez noč spremeni v fronto.

  • 31. 1. 1991: Rastoča zaskrbljenost v slovenskih in hrvaških vrhovih spričo vse večjega razkazovanja mišic jugoslovanske armade

    31. januar 1991 je bil v jugoslovanskem okviru v znamenju zaostrovanja na Hrvaškem, od koder sta v Slovenijo prišla pomenljiva obiskovalca. V Beogradu pa je ne preveč uspešno zasedalo razširjeno jugoslovansko predsedstvo.

  • 30. 1. 1991: Vojsko iz politike!

    Tega dne je pri nas odmeval zaupni dokument politične uprave ZSLO z naslovom Informacija o aktualni situaciji v svetu in naši državi ter neposrednih nalogah JLA. V njem se je vojska postavila za razsodnico glede politične prihodnosti Jugoslavije in njeno urejevalko. Predsedstvo Republike Slovenije se je odločilo dokument javno predstaviti. Slovenski parlament je na ta dan na dolgi razširjeni seji razpravljal predvsem o reševanju jugoslovanske krize, varnostnih vprašanjih in stanju v JLA.