Skoči do osrednje vsebine

10. 5. 1991: Črnogorci zavrnili slovensko resolucijo o razdružitvi Jugoslavije, jugoslovanska vojska pa še naprej krepila bojno pripravljenost

Črnogorska vlada je zavrnila slovensko resolucijo o sporazumni razdružitvi. Hkrati se je končalo večdnevno zasedanje srbskega parlamenta. Vedno bolj jasno je postajalo, da so obmejni spori in vojaški posegi neizogibni, saj so poslanci zanikali meje s Hrvaško in opozarjali na domnevno nasilje nad Srbi na Hrvaškem. Obenem pa je JA nadaljevala s krepitvijo bojne pripravljenosti. V Sloveniji pa je začela delo komisija za novi slovenski grb, ki je imela kar 22 članov z različnih področij družbenega življenja.

Lojze Peterle, predstavnik Črne gore, Momir Bulatović in Milan Kučan stojijo in se pogovarjajo.

Črnogorska vlada je zavrnila slovensko resolucijo o sporazumni razdružitvi (na fotografiji srečanje delegacij Slovenije in Črne gore januarja 1991). | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Črnogorci zavrnili slovensko resolucijo o razdružitvi Jugoslavije

Slovenska skupščina je 20. februarja 1991 sprejela resolucijo o sporazumni razdružitvi. Sprejeta je bila s 173 glasovi za, en poslanec je bil proti, dva pa sta se vzdržala. Podpora je bila torej skoraj soglasna, čeprav so poslanske skupine v razpravi izrazile tudi različna mnenja in se Liberalno demokratska stranka ni pridružila drugim pri predlogu tega dokumenta. Vendar je predlog na glasovanju kljub temu podprla.

10. maja 1991 je resolucijo obravnavala črnogorska vlada, ki je ugotovila, da izraza razdružitev v mednarodni pravni terminologiji ne poznajo. Po mnenju črnogorske vlade naj bi se Slovenija želela s tako resolucijo izogniti obveznostim do Jugoslavije. Tako je črnogorska vlada priporočila parlamentu, naj ta dokument črta z dnevnega reda in ga ne obravnava.

Stopnjevanje mejnih sporov med Hrvaško in Srbijo

Srbska oblast čedalje bolj odkrito ni priznavala meja s Hrvaško. Tako je bilo 10. maja v srbski skupščini rečeno, da hrvaškim oblastem ne kaže zaupati in da naj bi pripravljale pokol Srbov na Hrvaškem. Ob tem pa je bilo seveda večkrat poudarjeno, da bo, če bo to potrebno, Srbija Srbe na Hrvaškem varovala sama. Izrečene so bile tudi besede, kakor na primer »dramatični eksodus, kot ga še ni bilo v sodobni Evropi« in podobno. Jasno so bile izražene zahteve, naj Hrvaška razoroži pripadnike HDZ v vseh naseljih, kjer živijo Srbi, in omogoči svobodo gibanja po državi.

Zanimivo je, da so na isti dan v mestu Karlovec srbski aktivisti množično delili letake in pozivali, naj se srbski prebivalci udeležijo referenduma za priključitev Republiki Srbiji. Prav tako srbski poslanci v razpravi niso namenili pozornosti legalnosti tako imenovane »Kninske republike«.

Hrvaška opozicija je isti dan sklicala tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki dvanajstih opozicijskih strank izjavili, da je Hrvaška v vojni ter da je obramba domovine pravica in dolžnost vseh hrvaških državljanov. Izrazili so nasprotovanje odločitvi hrvaškega vodstva za podpis pred kratkim sprejetih sklepov predsedstva SFRJ, saj naj bi po njihovem mnenju ti krnili suverenost in celovitost Hrvaške.

Jugoslovanska armada še naprej krepi bojno pripravljenost

Medtem ko je JA na vse možne načine še naprej krepila svojo bojno pripravljenost, je slovenski TO v tem trenutku kljub maksimalni pripravljenosti vsega, kar je imela na voljo, obupno primanjkovalo orožja. Potreben je bil vsaj še mesec dni časa za pripravo na vojaški spopad. Ključni zakoni s področja obrambe in proračun so bili sprejeti prepozno, redna vojska pa še ni bila usposobljena.  

Komisija za novi slovenski grb

Na današnji dan je bila javno objavljena sestava nove 22-članske ocenjevalne komisije, ki jo je potrdila republiška ustavna komisija in naj bi začela delo 20. maja 1991. Člani komisije so bili zbrani iz različnih političnih opcij, med njimi pa so bili tudi ugledni strokovnjaki in posamezniki, kot na primer zgodovinarja Božo Otorepec in Bogo Grafenauer, kipar Dušan Tršar, teologa Anton Stres in Anton Trstenjak, oblikovalec Oskar Kogoj, slikarka Dora Plestenjak, arhitekta Boris Podrecca in Niko Kralj ter športnica Nataša Bokal.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Večer, 11. 5. 1991
  • Delo, 11. 5. 1991
  • Dnevnik, 11. 5. 1991
  • Janša, Janez. Premiki: nastajanje in obramba slovenske države (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.