Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša: Danes smo se zbrali, da s pesmijo počastimo pogum Maribora in branilcev Peker pred 30 leti

Predsednik vlade Janez Janša se je nocoj skupaj z ženo Urško Bačovnik Janša udeležil koncerta Big Band Orkestra Slovenske vojske ob 30. obletnici pekrskih dogodkov. Koncert je potekal pred vojaškim objektom Kadetnice v Mariboru. Predsednik vlade Janez Janša je ob tej priložnosti imel tudi slavnostni nagovor.

V uvodu je predsednik vlade pozdravil vse zbrane, med njimi še posebej tiste, ki so bili pred 30 leti v Pekrah ali na ulicah Maribora in branili svobodo Slovenije in pravico Slovenije, da uresniči svoje stoletne sanje. "Vidim znane obraze, ki ste bili takrat bodisi naborniki bodisi tisti, ki ste z orožjem v roki branili prvo generacijo slovenskih fantov, ki so prvič v zgodovini v mirnem času služili domovini," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da tistim dogodkom nekoliko neskromno pravimo pekrski dogodki, a vsi vemo, kaj to pomeni. "V resnici ni šlo za dogodke, ampak je šlo za uverturo obrambe Slovenije, uverturo vojne za Slovenijo, šlo je za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo in JLA na drugi strani; za merjenje moči med enotami, ki smo jih ustanavljali zato, da bi lahko zgodovinsko odločitev slovenskega naroda na plebiscitu zavarovali z realno silo, in seveda enotami, ki so to hotele preprečiti," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Nadaljeval je, da je bilo veliko člankov in knjig napisanih o tem, zakaj se je to zgodilo prav v Mariboru. "Prve slovenske nabornike smo vpoklicali v Pekre kot tudi na Ig in JLA je takrat zahtevala razpustitev obeh centrov. Vendar pa sta se napad in poskus razpustitve centra s silo zgodila samo v Mariboru. Pozneje v desetletjih, ki so minila od te konfrontacije, je postalo jasno, da je JLA oziroma Beograd takrat izbral Maribor zaradi napačne ocene. Ocenjevali so, da bodo ljudje podprli, da se s silo zatrejo osamosvojitvene težnje Slovencev, ker je Maribor imel del industrije, ki je bil povezan z vojaško oborožitveno industrijo, in ker so menili, da je Maribor eno od središč jugoslovanskega delavstva. Namesto tega se je Maribor junaško uprl. In danes se bomo s pesmijo, glasbo, umetnostjo poklonili pogumu Maribora pred 30 leti," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

"Če Mariborčani takrat ne bi zaustavili okrepitev, ki jih je poveljnik 31. korpusa pošiljal v Pekre, potem je veliko vprašanje, ali JLA dejansko ne bi uporabila sile proti slabo oboroženim branilcem. Če Mariborčani ne bi prišli na ulice takrat, ko so v vojašnicah v Mariboru tanki prižigali motorje, potem je veliko vprašanje, ali bi lahko takrat stanje obvladali brez večjih žrtev," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da so kljub temu žrtve bile.

"Danes se spominjamo tudi Josefa Šimčika, prvega Slovenca, ki je umrl v tem spopadu oziroma obrambi v uverturi vojne za Slovenijo. Spominjamo se velikanskega poguma slabo oboroženih branilcev in samih nabornikov v Pekrah, ki so noč in dan, tako rekoč 24 ur, poslušali hrumenje oklepnikov, tankov, grozeče napovedi, pozive o predaji, in spominjamo se tudi tistih, ki so se potem pogajali na mariborski občini, pa so jih s prevaro zajeli," je dejal predsednik vlade.

"Moramo se spomniti tudi na to, da je bil Maribor izbran, kot smo potem videli v obveščevalnih poročilih JLA, tudi zato, ker so računali, da ima kontraobveščevalna služba JLA – tajna služba KOS – v strukturah slovenske lokalne in državne oblasti v Mariboru toliko svojih pripadnikov, da bodo lahko stanje obvladali. Niso ga. Teh pripadnikov ni bilo toliko, kot so nanje računali, kljub temu pa so ti omogočili, da je prišlo do vpada v mariborsko občino in zajetja pokrajinskega poveljnika TO in drame, ki smo jo potem reševali tako, da je Slovenija zaprla infrastrukturo objektov JLA in se začela pogajati," je povedal premier in dodal, da ko so vojašnice ostale brez osnovne logistike, se je tudi s pogajanji dosegla izpustitev obeh zajetih častnikov TO.

"Takrat je Slovenija preizkusila trdno vztrajanje na svojih stališčih: obeh centrov nismo zaprli, kljub temu da je potem prišlo še nekaj ultimatov in kljub temu da je bilo tudi iz slovenske politike veliko pozivov, da to nima smisla, da morajo naborniki domov. Deloma je bila ta skrb upravičena, še posebej pri starših nabornikov, ki so pošiljali pisma, a vedeli smo, kaj bi se zgodilo, če bi popustili. Na tej točki smo vzdržali. Preizkusili smo korake, ki so na meji med pogajanji in oboroženim bojem, se pravi blokade vojašnic, odvzem infrastrukture, in to je bila dobra, kot pravijo gasilci, mokra vaja za junij in julij pozneje, ko se je vojna dejansko v polnem obsegu tudi začela," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je bila to tudi "šola za nas, še posebej vpad v mariborsko občino in zajetje talcev, ter da je treba biti previden, ko gre za varnostne ukrepe, ki smo jih potem znatno poostrili".

"Danes smo se zbrali predvsem zato, da s pesmijo počastimo pogum Maribora in branilcev Peker. Pesem je univerzalni jezik, ki združuje ljudstva po vsem svetu. Še posebej smo veseli, da imamo Slovenci bogato izročilo," je dejal premier Janez Janša in svoj nagovor končal z besedami: "Naj živi pesem kot univerzalni jezik človeštva, še posebej naj živi slovenska pesem in naj živi svobodna in demokratična Slovenija!"

Nagovor predsednika vlade pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske ob 30. obletnici pekrskih dogodkov

Nagovor predsednika vlade pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske ob 30. obletnici pekrskih dogodkov | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 17