Na referendumu o neodvisnosti Hrvaške »za« glasovalo 78 % volivcev

Hrvaški politični vrh je sicer še s sprejetjem božične ustave zatrjeval, da na Hrvaškem ni treba izvesti plebiscita tako kot v Sloveniji, kajti po hrvaški ustavi odcepitev od Srboslavije, kot so poimenovali Jugoslavijo, lahko opravi sabor z dvotretjinsko večino glasov. Referendum je tako okrepil pogajalske možnosti predsednika dr. Franja Tuđmana in ta je poslej v jugoslovanskih pogovorih lahko nastopal z legitimacijo volje ljudstva, ki je bila predvsem pomemben dejavnik tudi v pogajanjih s tujino, in to ne glede na to, da ga srbski volivci niso priznali in so se že več kot osem mesecev šli, ob vsestranski pomoči zvezne vojske, državo v državi. Tako binkoštni referendum ni prinesel rešitve srbskega vprašanja na Hrvaškem, nasprotno, skoraj v celoti so ga zavrnili v srbskih vaseh zunaj enajstih občin tako imenovane SAO (srbske avtonomne oblasti) Krajine in v teh občinah. Dva dni pozneje so se Srbi v Kninski krajini odločili za odcepitev. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za oboroženi spopad na Hrvaškem.

Medtem so Združene države Amerike, po sklepu zunanjega ministra Jamesa Bakerja, ustavile gospodarsko pomoč Jugoslaviji. To so storile na podlagi zakona o človekovih pravicah, ki je urejal tudi posojila Mednarodnega denarnega sklada in drugih mednarodnih finančnih ustanov Jugoslaviji.

Slovenski denar v šestih mesecih

Direktor Službe družbenega knjigovodstva in podpredsednik SDZ Igor Omerza je na tribuni o osamosvajanju Slovenije v Šentanelu izjavil, da bo Slovenija svoj denar dobila najpozneje v šestih mesecih, kar bo stalo pet milijonov dolarjev, prva emisija pa bo težka okoli 20 ton. O deviznih vlogah občanov, ki jih le-ti v tistih dneh niso mogli dvigniti s svojih varčevalnih računov v bankah, pa je izjavil, da so skrbi varčevalcev odveč in da zanje jamči slovenska država.   

Aktivnosti JA

Za ta dan so dežurni organi uprav za notranje zadeve, Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Republiškega štaba za Teritorialno obrambo večinoma poročali o aktivnostih enot in organov JA, katere niso bile izrazito usmerjene proti Republiki Sloveniji. Kot pomembnejši pa so bili izpostavljeni naslednji:

Skladno z načrtom GŠ JA in osebnim navodilom načelnika GŠ JA Blagoja Ađića, poveljnika petega vojaškega območja, so se nadaljevale provokacije pripadnikov JA pred UC Pekre. Tako je prišel pred vhod v center častnik JA, ki ga je spremljala civilna oseba. Ko je prišel do stražarja, je hotel pregledati, če ima stražar čisto orožje in nadaljevati pot v bife učnega centra. Njegovo namero sta preprečila stražar in poveljnik straže, vendar do incidenta ni prišlo.

Na letališču Brnik so piloti iz letalske eskadrilje bivšega Republiškega štaba za teritorialno obrambo (RŠTO) s štirimi letali Kragulj izvajali trenažni let v smeri Ljubljane. Zvečer pa je na letališču pristalo letalo tipa Antonov, ki je manevriralo do letalskega hangarja in po 15 minutah odletelo.

Opaziti pa je bilo tudi premike enot JA s tovornimi vozili. V Celju šest tovornjakov, v Ljubljani premiki vozil in moštva na smeri Tržaške ceste proti Borovnici ter v smeri iz Vranskega proti Celju.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

• Delo, 20. 5. 1991.
• Enotni v zmagi, Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana, Nova revija, 2006.
• Vojna za Slovenijo. Ljubljana, Nova obzorja, 2014.