Mesić je 14. maja na tiskovni konferenci v Zagrebu v svojem slogu naivno zatrdil, da »Jugoslavija ni niti blizu državljanski ne kakšni drugi vojni. Zadnji sklepi državnega predsedstva so pravzaprav armadi (opomba: Jugoslovanski (ljudski) armadi, JA) samo omogočili, da vojaška oblast uveljavi pravno ureditev na območju hrvaško-srbskega konflikta.« V zvezi s tem je dejal, da »hrvaška oblast ni z ničimer povzročila oboroženega srbskega upora na Hrvaškem, ki je prerasel v ustanavljanje nelegalnih državnih tvorb«. V nadaljevanju pa zatrdil, da je bil pokol hrvaških policistov v Borovem selu pripravljen v režiji srbskih četnikov, »vodenih iz Beograda«, ter nadaljeval, »da ni prav nobene možnosti, da jutri hrvaški član predsedstva ne bi zavzel predsedniške dolžnosti« in »da izvolitev lahko prepreči edino vojna, vendar je do moje izvolitve ostalo le nekaj ur, kar je premalo časa za vojaški udar«, ter dodal, da »smo na dobri poti, da bi se jugoslovanske republike dogovorile o prihodnjem skupnem življenju na tleh sedanje Jugoslavije. Tako ne bom zadnji jugoslovanski predsednik.« Mesića so dogodki, ki so sledili, popolnoma demantirali.

V Sloveniji se je vojska aktivno pripravljala na izvedbo državnega udara

Mesića so s svojim delovanjem v Sloveniji demantirali tudi sami pripadniki JA, saj se je vojska aktivno pripravljala na izvedbo državnega udara. Na predvečer začetka prvega usposabljanja slovenskih nabornikov v lastni vojski, ki so naslednji dan začeli služenje vojaškega roka v učnih centrih Teritorialne obrambe Republike Slovenije v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani, so svoje aktivnosti samo še stopnjevali. Tako je bilo tega dne na območju Slovenije več premikov vojaških vozil, predvsem na območju Ljubljane, Kranja, Celja, Maribora in Postojne, kjer sta imeli dve koloni osmih vozil oznake za prevoz streliva. Na letališču v Mariboru je skupina vojakov JA izvajala usposabljanje v onesposabljanju pristajalne steze. V učnem centru v Pekrah sta dva oficirja varnostne službe JA, načelnik vojaške obveščevalne službe in poveljnik vojaške policije 31. korpusa JA s sedežem v Mariboru, v civilnih oblekah od stražarja TO zahtevala, da ju pusti v kantino centra, za kar pa nista dobila dovoljenja. Prav tako so bile potrjene informacije, da je v Slovenijo iz Srbije prispelo od 400 do 600 vojakov, ki so jih v civilnih oblekah razvažali v Postojno in na območje Istre. Enote 1. oklepne brigade na Vrhniki in v Ilirski Bistrici je obiskal načelnik generalštaba JA za kopensko vojsko general Panić.

O skrajni napetosti vojaškega položaja v teh dneh priča tudi podatek, da so bili opaženi premiki in povečanje bojne pripravljenosti oboroženih sil Avstrije in Italije ter premiki njunih vojaških enot proti meji z Jugoslavijo.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

• Delo, 15. 5. 1991.
• Vojna za Slovenijo. Ljubljana, Nova obzorja, 2014.