Novice

Inšpektorat RS za delo (IRSD) v letošnjem letu nadaljuje tako z rednim kot usmerjenim nadzorom pri delodajalcih glede izplačila regresa za letni dopust, pri katerem obravnavamo prejete prijave in izhajamo tudi iz podatkov Finančne uprave RS o delodajalcih, ki niso oddali iREK obrazca za izplačilo regresa za letni dopust v letu 2022. IRSD pri tem pozornost namenja tako večjim kot manjšim delodajalcem.

Tudi v letošnjem letu je Inšpektorat za delo aktivnost usmeril v poostren nadzor nad izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Inšpektorji s področja nadzora varnosti in zdravja (inšpektorji INVZD) so v 14 dneh na 158 gradbiščih opravili 425 pregledov pri 329 subjektih. Pri tem so ugotovili 373 kršitev ter izdali 195 ukrepov.

Bliža se 1. julij in s tem tudi rok za izplačilo regresa za letni dopust v letu 2022. Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do 1. julija izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ob tem posebej poudarja, da bo vsaka kršitev pravic delavcev glede izplačila regresa sankcionirana.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Slovenski Inšpektorat za delo je med 1. in 3. junijem v okviru programa izmenjave osebja, ki ga organizira Evropski organ za delo (ELA), gostoval pri Slovaškem nacionalnem inšpektoratu za delo v Košicah. Inšpektorji so si v okviru srečanja izmenjali predvsem uporabne izkušnje ter izzive, s katerimi se srečujejo pri opravljanju inšpekcijskih nadzorov, dogovorili pa so se tudi za hitrejšo izmenjavo informacij, potrebnih za opravljanje nadzorov, in za okrepitev sodelovanja na področju nadzora.

Inšpektorat RS za delo opozarja, da se bliža 1. julij in s tem tudi rok za izplačilo regresa za letni dopust v letu 2022. Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do 1. julija izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov.

Na konferenci Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu, ki jo je 24. maja organiziralo ministrstvo, so strokovnjakinje in strokovnjaki opozorili na različne vidike varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorat za delo je v Sloveniji začel izvajati evropsko kampanjo za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«. Namen kampanje je spodbujanje izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu ter obvladovanje tveganj na področju kostno-mišičnih obolenj s ciljem, da bi vsi delavci v EU imeli zagotovljeno enako raven varnosti in zdravja pri delu ter da bi podjetja imela enake konkurenčne pogoje.

Danes je v Kranjski Gori v okviru rednega letnega usposabljanja inšpektorjev za delo potekala predstavitev smernic za prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi v primeru delovnega izkoriščanja.

Mednarodna organizacija dela (angleško International Labour Organization - ILO) je 28. april razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Dan, ko se spominjamo vseh, ki so se pri svojem delu poškodovali, postali invalidi ali izgubili življenje.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je 12. 4. 2022 razglasila osem prejemnic evropskega priznanja za uspešno preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Med prejemniki evropskega priznanja je tudi primer dobre prakse »Zavarujmo zdravje«, ki ga je razvila Zavarovalnica Triglav, d. d.

Glavni inšpektor Inšpektorata za delo Jadranko Grlić se je s sodelavci na delovnem sestanku v Zagrebu srečal s hrvaškim glavnim državnim inšpektorjem Andrijo Mikulićem, s pomočnikom glavnega državnega inšpektorja Ivanom Samcem in načelnico Sektorja inšpekcije dela Gordano Grizelj Portner ter njunimi sodelavci. Namen sestanka je bil predvsem vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi inšpekcijami, ki nadzirajo izvajanje delovne zakonodaje.

Objavljamo podrobnejša pojasnila glede odsotnosti z dela zaradi zagotavljanja varstva otroka v času stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Danes je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1074,43 evra bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 evra.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. V ta namen morajo delodajalci izvajati potrebne in ustrezne ukrepe. To velja tudi glede preprečevanja izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Delo na domu predstavlja v času pandemije coivd-19 učinkovit ukrep z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in lahko bistveno pripomore k prizadevanjem za omejevanje širjenja covid-19 bolezni v celotni družbi. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ponovno poziva delodajalce, naj izkoristijo možnost začasnega odrejanja opravljanja dela na domu in o tem obvestijo Inšpektorat RS za delo (IRSD) elektronsko preko portala SPOT. Tako lahko učinkovito pripomorejo k varnosti in zdravju pri delu in omejevanju širjenja covid-19.

Objavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore glede odsotnosti zaradi višje sile. V primerih, v kolikor se starši odločijo, da se otrok ne bo samotestiral v šoli in se bo moral zaradi tega posledično šolati na daljavo, ni mogoče slediti razlagi, da je v tem primeru pri delavcu lahko podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), saj ni podana zunanja objektivna okoliščina nemožnosti institucionalnega varstva, hkrati pa v tem primeru tudi niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, kot so določeni v obligacijskih razmerjih.

Ključna naloga ELA je podpora institucijam EU in državam članicam pri izvajanju obsežne zakonodaje EU, ki ureja različne vidike mobilnosti delavcev.

25. oktobra 2021 se v vseh državah članicah Evropske unije (EU) pričenja Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2021, ki je posvečen preprečevanju in obvladovanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Evropski teden predstavlja vrh kampanje Zdravo delovno okolje 2020-22: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, ki jo na ravni EU vodi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), v Sloveniji pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) skupaj s tripartitno Nacionalno mrežo za sodelovanje z EU-OSHA.

Srečanje glavnih inšpektorjev za delo se redno odvija v državi članici EU, ki v posameznem polletju predseduje Svetu EU, tako je bila tokrat na vrsti Slovenija, ki je srečanje zaradi aktualnih epidemioloških razmer izvedla virtualno. Srečanje, katerega organizator je bil Inšpektorat za delo, je bilo razdeljeno na dva delovna dneva – na plenarni in tematski dan – in je potekalo 14. in 15. oktobra.