Trgovina z ljudmi je kompleksen zločin, ki ima tri elemente. Za dokazovanje kaznivega dejanja trgovine z ljudmi je treba v skladu z opredelitvijo Protokola ZN o trgovini z ljudmi upoštevati vse tri elemente, in sicer: 

• kaj je narejeno
  • zaposlitev, prevoz, prevoz v pristanišče, prevzem oseb;
• kako se to naredi
  • grožnja ali uporaba sile, prisila, ugrabitev, goljufija, prevara, zloraba moči ali ranljivosti, dajanje plačil ali koristi osebi, ki nadzoruje žrtev;
• zakaj je to narejeno
  • izkoriščanje, ki vključuje izkoriščanje prostitucije drugih, spolno izkoriščanje, prisilno delo, suženjstvo ali podobne prakse in odstranjevanje organov.

Za izpolnitev navedenih elementov je treba dokazovati, da je bil namen trgovine z ljudmi prisilno delo, razen če nacionalna zakonodaja vključuje širši pojem, na primer:  

• izkoriščanje dela ali
• okoliščine, ki so v nasprotju s človeškim dostojanstvom ali podobnim in ki bi se lahko uporabljale tudi v primerih, povezanih z delom.

Nacionalni predpisi posameznih držav se pogosto sklicujejo na:

• Konvencijo MOD o prisilnem delu iz leta 1930 (Serija pogodb 44/1935) in
• Konvencije MOD o odpravi prisilnega dela iz leta 1957 (Serija pogodb 17/1960).

V skladu s Konvencijo o prisilnem delu MOD se pod pojmom »prisilno delo« razume »vsako delo ali storitev, ki ga opravi oseba pod grožnjo kakršnekoli kazni in za katero se oseba ni ponudila prostovoljno« (člen 2). Delavec mora imeti pravico, da se svobodno odloča, katero delo bo opravljal, katero oziroma kakšno vrsto dela bo izbral, prav tako ima pravico, da se svobodno odloča, kdaj bo delovno razmerje prenehalo.

V skladu z opredelitvijo MOD se delo ali storitev pod grožnjo kaznovanja lahko uporabi kot kazalnik pojma prisilnega dela (ILO 2005, 20–21): 

• fizično ali spolno nasilje ali grožnja s takšnim nasiljem;
• omejitve gibanja delavca;
• dolžniško razmerje iz naslova transporta/prevoza;
• zaseg potnega lista ali drugih osebnih dokumentov (npr. bančne kartice…);
• neplačevanje plač ali zavrnitev plačila;
• grožnja prijave delavca državnim oblastem.

Podobno velja, če je ponudba za delo zavajajoča ali če ni danega soglasja delavca. V takem primeru ne moremo razumeti, da se delo opravlja prostovoljno (MOD, 2009, 12–13).

Pri obravnavi elementa prisilnega dela je treba biti pozoren na kakršnekoli okoliščine, ki:

• delavcem preprečujejo zapuščanje delovnega mesta,
• kažejo na odvisnost delavca od delodajalca zaradi dolga, 
• kažejo na delavčev ranljiv položaj in je ta položaj lahko posledica nevednosti delavca in pomanjkanja delavčevih možnosti.

Sredstva, ki se uporabljajo za nadzor nad delavcem, sredstva, ki se uporabljajo za poslabšanje (povečanje) njegovega dolga, in sredstva, ki se uporabljajo za omejitev delavčevega prostega gibanja in neodvisnosti delavca, so okoliščine, ki izničijo vsako soglasje, ki ga je delavec morda dal. Prisilno delo ne vključuje nujno ustrahovanja, nasilja in fizičnega nadzora zaposlenega.

Pogosto ni lahko razlikovati med tem, kaj je trgovina z ljudmi in kaj je 'samo' izkoriščanje delovne sile. Okoliščine na splošno vključujejo nizko plačo in slabe pogoje dela. Vendar nizke plače in slabi delovni pogoji sami po sebi ne izpolnjujejo opredelitvenih elementov trgovine z ljudmi za prisilno delo. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je treba najti vse tri elemente: dejanje, sredstva in izkoriščanje namena. V praksi to pomeni:

• zavajanje zaposlenega o okoliščinah dela, plačila, bivalnih pogojih, zaradi česar delavec dela čezmerno, prek delovnega časa, za malo ali nič plačila (stanja odvisnosti) in
• vzdrževanje negotovega stanje zaposlenega za ohranitev delavca v tej državi (negotovo stanje),
• stanja odvisnosti:
  • družinske okoliščine ali osebna razmerja;
  • delovno razmerje;
  • bivanje kot najemnik;
  • odvisnosti odvisnika od preprodajalca/ponudnika drog,
  • grožnja nezakonito prebivajočim žrtvam, da se jih prijavi pristojnim državnim organom (npr. policiji…);
  • zadrževanje potovalnih listin;
• negotovo stanje:
  • mladost (starost pod 18 let);
  • huda bolezen;
  • odvisnosti od snovi (droge,…);
  • resne bolezni ali odvisnosti od snovi (droge, zdravila,…)ožjega družinskega člana;
  • težka gospodarska situacija;
  • brezdomstvo;
  • psihološka stanja;
  • fizična ali duševna invalidnost;
  • prejšnje travmatične izkušnje, npr. spolna izraba ali prostitucija;
  • status tujca / prosilca za azil / begunca.

Scenariji lahko vključujejo tudi grožnje ali dejansko nasilje, zaplenitev potnega lista zaposlenega in spletnih bančnih ID-jev ter ustrahovanje. Če delavec zaradi celotnega nadzora, ki ga izvaja delodajalec, ne more zapustiti delovnega razmerja, se ta dejanja lahko opredelijo kot trgovina z ljudmi. Trgovino z delom pogosto spremljajo tudi finančni kriminal in druga kazniva dejanja.