Novice
Prilagodite izpis
-
Državna sekretarka Štiglic na donatorski konferenci za Sudan najavila nov prispevek Slovenije
Državna sekretarka Sanja Štiglic se je v Parizu udeležila Mednarodne donatorske konference za Sudan in sosednje države v organizaciji Francije, Nemčije in Evropske unije. V nagovoru pred zbranimi predstavniki približno 60 držav, je Štiglic poudarila, da je potrebno zaščiti civiliste in omogočiti neoviran dostop za humanitarno pomoč.
-
Odziv Slovenije na napad Irana na Izrael
Slovenija odločno obsoja obsežen napad Irana na Izrael in poziva k umiritvi razmer v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.
-
Ministrica Fajon sprejela predstavnike slovenske manjšine v Avstriji
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je srečala s predstavniki osrednjih organizacij slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Sogovorniki so se v razpravi osredotočili na ključna vprašanja glede položaja in razvoja slovenske manjšine tudi v luči priprav na bližnje zasedanje Skupnega odbora Slovenija – Koroška, ki bo 24. aprila na Brdu pri Kranju.
-
Slovenija za uradno razvojno pomoč v letu 2023 namenila 150 milijonov evrov
Slovenija je v letu 2023 za uradno razvojno pomoč namenila 0,24 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Slovenija tako nadaljuje s postopnim povečevanjem uradne razvojne pomoči v zadnjih petih letih, z 0,16 odstotka v letu 2018 na 0,24 odstotka bruto nacionalnega dohodka v letu 2023.
-
Srečanje ministrice Tanje Fajon s predstavniki Poziva za Palestino
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je srečala s predstavniki Poziva za Palestino, in sicer s prvopodpisanim dr. Rudijem Rizmanom ter z Aureliem Jurijem, dr. Spomenko Hribar, dr. Danijelom Reboljem, dr. Primožem Šterbencem in dr. Majo Breznik. Sogovorniki so izmenjali poglede na vojno v Gazi in razmere na Bližnjem vzhodu ter v širši regiji.
-
Ob zaključku 55. zasedanja Sveta ZN za človekove pravice sprejeti resoluciji na sopobudo Slovenije
Na 55. zasedanju Sveta Organizacije združenih narodov za človekove pravice sta bili soglasno sprejeti resoluciji o podaljšanju mandata posebnega poročevalca o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter o pravicah manjšin, ki jih je Slovenija predlagala/vložila skupaj s skupinama držav.
-
Državni sekretar Štucin opravil konzultacije z namestnico ministra za EU Cipra Raouno
Državni sekretar Marko Štucin je na konzultacijah gostil namestnico ministra za EU Republike Ciper Marileno Raouno. Pregledala sta dvostranske odnose ter govorila o slovenskih izkušnjah s pripravami na predsedovanje Svetu EU leta 2021 ter o aktualnih evropskih temah, kot so širitev EU, Zahodni Balkan, institucionalne reforme EU in odnosi EU-Turčija, vključno s ciprskim vprašanjem, migracije.
-
Državni sekretar Štucin s predstavnikoma slovenske manjšine v Avstriji o položaju skupnosti
Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin je sprejel predsednika Enotne liste, zbirne stranke slovenske narodne skupnosti v Avstriji Gabriela Hribarja in predsednika Društva koroških slovenskih pravnikov Rudija Vouka. Govorili so o položaju slovenske manjšine v Avstrij in peticiji o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic.
-
Ministrica Fajon na NATO ministerialu o pomenu enotnosti zaveznic pri ključnih strateških vprašanjih
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Bruslju udeležila dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki je bilo osredotočeno na obeležitev 75. obletnice Severnoatlantskega zavezništva, priprave na julijski vrh Nata v Washingtonu, pomoč Ukrajini ter krepitev sodelovanja z Indo-pacifiškimi partnerji. Poudarila je pomen enotnosti zaveznic pri ključnih strateških vprašanjih.
-
Predstavitev gospodarske diplomacije v Savinjski regiji
V okviru predstavitve gospodarske diplomacije se je državni sekretar Marko Štucin s predstavniki Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo mudil na obisku v Savinjski regiji, kjer je delegacija podjetjem iz regije predstavila načine pomoči gospodarske diplomacije slovenskim podjetjem, ki internacionalizirajo svoje poslovanje.
-
Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v marcu 2024
Slovenija končuje tretji mesec članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Mesec, ko je predsedovala Japonska, je najbolj zaznamovalo sprejetje resolucije o Gazi, pri kateri se je pokazala vodilna vloga desetih izvoljenih članic v prizadevanjih za mir. Japonska je organizirala tudi odprti razpravi o delovnih metodah Varnostnega sveta in o vlogi žensk pri preprečevanju konfliktov.
-
Republika Slovenija praznuje 20-letnico članstva v Natu
Republika Slovenija je 29. marca 2004 postala polnopravna članica Severnoatlantskega zavezništva po uspešno deponirani listini o pristopu k Natu v Washingtonu. S pridružitvijo temu pomembnemu politično-vojaškemu zavezništvu je uresničila enega glavnih zunanjepolitičnih in obrambno-vojaških ciljev, ki si ga je postavila ob osamosvojitvi leta 1991.
-
Ministrica Fajon: Slovenija podpira prizadevanja Črne gore za pospešitev pogajalskega procesa z EU
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na uradnem obisku gostila ministra za zunanje zadeve Črne gore Filipa Ivanovića. Potrdila sta obojestranski interes za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov med državama, predvsem na področju gospodarstva. Osrednjo pozornost sta namenila napredku Črne gore na poti v EU in aktualnim razmeram v regiji Zahodnega Balkana.
-
Tretje srečanje zunanjih ministrov neformalne skupine Central 5 v Sloveniji
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je gostila srečanje zunanjih ministrov neformalne skupine Central 5, na katerem so sodelovali minister za evropske in mednarodne zadeve Avstrije Alexander Schallenberg, minister za zunanje zadeve Češke Jan Lipavský, minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Péter Szijjárto ter minister za zunanje in evropske zadeve Slovaške Juraj Blanár.
-
Ministrica Fajon na obisku v Sarajevu BiH obljubila nadaljnjo podporo in pomoč na poti v EU
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na delovnem obisku v Sarajevu izrazila veliko zadovoljstvo ob odločitvi Evropskega sveta za začetek pristopnih pogajanj Bosne in Hercegovine (BiH) k EU in še enkrat poudarila slovensko podporo BiH pri izvajanju reform.
-
Ministrica Fajon vodila peto zasedanje Skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina
Ministrica za zunanje in evropske zadeve je v Trstu skupaj s predsednikom dežele Massimilianom Fedrigo vodila peto zasedanje Skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina. Ministrica Fajon je poudarila, da tovrstno sodelovanje prispeva k izboljšanju kakovosti in razvejanosti dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo ter je izjemnega pomena za obe narodni skupnosti.
-
Razglasitev ruskega diplomata za nezaželeno osebo
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je obvestilo Veleposlaništvo Ruske federacije v Republiki Sloveniji, da je skladno z 9. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih za nezaželeno osebo ("persona non grata") razglasilo ruskega diplomata, ki je opravljal aktivnosti, neskladne z njegovim diplomatskim statusom.
-
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament
V Uradnem listu RS številka 15/2024 je bil objavljen Odlok o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Po odloku se za dan razpisa, ko začnejo teči roki za volilna opravila, šteje ponedeljek, 11. marec 2024, za dan splošnega glasovanja na vseh voliščih v državi in v tujini pa nedelja, 9. junij 2024.
-
Poročilo s prve "Evropske konklave" Evropski uniji ponuja pomembno strateško usmeritev
Poročilo s prve "Evropske konklave", ki je potekala novembra 2023 na Portugalskem, Evropski uniji ponuja pomembno strateško usmeritev in jo želi spremeniti iz pasivnega subjekta, ki se zgolj odziva na krize, v proaktivno globalno voditeljico. V odboru 12 evropskih priznanih osebnosti deluje tudi Peter Grk s slovenskega zunanjega ministrstva.
-
Državni sekretar Štucin je v Andori opravil politične konzultacije
Državni sekretar Marko Štucin je na povabilo državnega sekretarja za odnose z EU Kneževine Andore Landrya Ribo Mandicoja v Andorri la Velli izvedel prve politične konzultacije v zgodovini obeh držav. V ospredju pogovorov so bili dvostranski odnosi ter aktualne evropske in zunanjepolitične teme.