V zadnjih dneh so se s socialnimi partnerji nadaljevala usklajevanja predloga sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predloga sprememb Zakona o urejanju trga dela. Poročili o usklajevanju obeh zakonov bo predvidoma 27. septembra obravanaval Ekonomsko socialni svet.
Ministrstvo pričakuje, da bo tudi nadaljnje sprejemanje obeh predlogov zakonov teklo skladno s časovnico, ki je usklajena tudi s socialnimi partnerji.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo Predlog Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (v nadaljevanju predlog zakona), ki je bil danes dopoldan obravnavan na pristojnem vladnem odboru.

Ekonomsko-socialni svet se je 12. 7. 2019 seznanil s prvim poročilom pogajalske skupine za obravnavo Predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in soglašal, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pošlje predlog zakonskih sprememb v javno obravnavo, ki je trajalo do začetka septembra. Predlog zakona je bil za namen javne predstavitve objavljen na spletnem portalu e-demokracija ter tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlog zakona je bil 21. 8. 2019 posredovan vsem ministrstvom v medresorsko usklajevanje. V tem mesecu se nadaljuje pogajanja tripartitne pogajalske skupine, kjer bodo socialni partnerji obravnavali ugotovitve iz javne razprave, prav tako bodo obravnavana vprašanja, ki še vedno niso usklajena.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjujemo, da dodatek za delovno aktivnost (DDA), tako z vidika gospodarskih razmer kot stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči (DSP). DDA je bil sprejet kot ''dodatek k DSP'' v času največje gospodarske krize leta 2011, ker je bila denarna socialna pomoč nizka in je znašala 230,00 €. Z DDA je takrat država izboljševala položaj socialno ogroženih.

V zvezi z nekaterimi odzivi javnosti glede predlagane ukinitve dodatka za delovno aktivnost (DDA) ponovno pojasnjujemo, da je odgovornost ministrstva, tako skrb za socialno ogrožene, kot tudi spodbujanje ljudi k zaposlovanju. Ključni cilj ministrstva pri predlaganih spremembah je torej čimprejšnja aktivacija in vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP) na trg dela.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo sprejeli ukrepe za odpravo zaostankov in čimprejšnjo rešitev pritožb na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki jih rešujemo na ministrstvu.

Ministrica mag. Ksenija Klampfer je podpisala javno pobudo Zaveze Sloveniji: prostor za odprto komunikacijo, ki Slovenke in Slovence opozarja o posledicah prehitrega tempa življenja in poziva k ukrepanju.

Delovno srečanje, dne 27. 8. 2019, ki je potekalo med predstavniki ministrstva in predstavniki zbornice, se je vsebinsko osredotočilo na aktualno situacijo, zlasti pa strategijo prihodnosti področja socialnega varstva v Republiki Sloveniji.

Zavod za zaposlovanje je danes objavil 3. spremembo javnega povabila za usposabljanje predvidoma 1.049 dolgotrajno brezposelnih, starejših in nižje izobraženih ter 980 brezposelnih mladih na delovnih mestih pri delodajalcih iz vse Slovenije. Vključeni si tako izboljšajo zaposlitvene možnosti, delodajalci pa kandidate preizkusijo in jih usposobijo za konkretno delo.

Z začetkom pogajanj za spremembe in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti na ministrstvu beležimo večje število vprašanj o beleženju delovnega časa, hkrati pa tudi precej napačnih interpretacij novih predvidenih obveznosti delodajalcev, ki niso nove.

Vlagatelji od šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 dalje oddajo vlogo za prvo prejemanje državne štipendije na posamezni ravni izobraževanja. O nadaljnjem prejemanju štipendije v višjih letnikih odloča center po uradni dolžnosti. Pri tem ministrstvo opozarja, da nadaljnje prejemanje državne štipendije pomeni napredovanje v višji letnik na isti ravni izobraževanja (prehod v višji letnik).

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo pripravili kratek vodič pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že od lani jeseni intenzivno odpravljamo zaostanke pri reševanju pritožb na odločbe centrov za socialno delo glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ministrici mag. Kseniji Klampfer se namreč zaostanki pri odločanju o teh pravicah zdijo nedopustni in je takoj po prihodu na ministrstvo sprejela ukrepe za njihovo odpravo. Tako smo v zadnjih mesecih uspeli zaostanke prepoloviti. Januarja 2018 smo imeli 5.721 nerešenih pritožb, 1. avgusta letos jih je še 1.524. Cilj ministrstva je do konca leta odpraviti vse zaostanke.

Za tuje delavce zaposlene v Slovenji, med katerimi jih je največ zaposlenih v panogi gradbeništva, velja delovnopravna zakonodaja v celoti, torej enako kot za slovenske delavce. V nadaljevanju posredujemo nekaj informacij vezanih na pogoje, ki jih morajo slovenski delodajalci izpolnjevati pred zaposlitvijo tujega delavca v Sloveniji in o pravicah, ki jih imajo tuji delavci v Sloveniji.

Od začetka izvajanja Sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Sporazum) v letu 2013 lahko ugotovimo, da je nov sistem, vzpostavljen na podlagi določb Sporazuma, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo bistveno spremenil način zaposlovanja državljanov Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju: državljani BIH) v Sloveniji ter v veliki meri prispeval k večji pravni varnosti delavcev migrantov. Nov in organiziran način posredovanja in zaposlovanja delovne sile je prekinil dotedanje prakse delodajalcev, ki so državljane BIH in druge delavce iz regije Zahodnega Balkana zaposlovali preko raznih posrednikov, velikokrat na račun zmanjšanja obsega oziroma celo načrtnega kršenja njihovih osnovnih delavskih pravic.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo, da ne bi prihajalo do zamud pri reševanju vlog na centrih za socialno delo, tako, kot se je to zgodilo v lanskem letu, pripravili nekaj tako sistemskih, kot tudi organizacijskih ukrepov.

Na današnji novinarski konferenci sta o uvedbi novega enotnega informacijskega sistema KRPAN spregovorila minister za javno upravo Rudi Medved in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer. Kot sta oba poudarila v uvodu, obe ministrstvi pri uvajanju novega informacijskega sistema ves čas tesno sodelujeta.

14. in 15. julija sta Mednarodni denarni sklad in Hrvaška narodna banka v Dubrovniku organizirala strokovno konferenco z naslovom »Demografija, delovna mesta in rast: usmerjanje prihodnosti v centralni, vzhodni in jugovzhodni Evropi«. Konference, ki je bila namenjena strokovni razpravi in izmenjavi mnenj v zvezi s stanjem na trgu dela, demografskimi izzivi in prihodnostjo dela, se je udeležila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi predhodno sprejetih izhodišč za spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakona o urejanju trga dela, ki so bila obravnavana tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, pristopilo k pripravi in usklajevanju sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in urejanja trga dela.