Članki

Pri varovanju zdravja rastlin in pri varstvu rastlin uporabljamo tudi pasti. Te lahko kupimo ali jih naredimo doma. Za različne vrste žuželk uporabljamo različne tipe pasti in pri tem predvsem pazimo, da v past ne ujamemo koristnih žuželk.

Ob koncu 1. svetovne vojne se je razpasla »španska« gripa, ki je na Slovenskem vzela okrog 6000 življenj. Epidemija je bila pri nas kratkotrajna, morda tudi zaradi ustreznih ukrepov. Vlada nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni z uradnim razglasom sredi novembra 1918 zapovedala obvezen zdravniški pregled vseh s front se vračajočih posameznikov in posameznic in tudi tistih, ki so se že vrnili, pa niso bili pregledani. Uveljavitev ukaza je bila naložena nižjim oblastnim organom. Razglas enega od njih, ljubljanskega mestnega magistrata, hranimo v Arhivu Republike Slovenije.

Biotično varstvo rastlin je način varstva rastlin, pri katerem za zatiranje škodljivih organizmov rastlin uporabljamo žive organizme.
To so lahko plenilci ali predatorji, ki svoje žrtve požro (ličinke in odrasli osebki polonic, ličinke tenčičarice idr.) ali izsesajo (plenilske stenice, pršice, resarji idr.). Najezdniki ali parazitoidi v, na ali v bližino škodljivcev odložijo svoja jajčeca, iz njih razvite ličinke pa se nato hranijo s škodljivci. Večino predstavnikov obeh navedenih skupin naravnih sovražnikov, ki jim pravimo tudi biotični agensi, lahko vidimo s prostim očesom.

Podobno kot zbolevajo ljudje in živali, zbolevajo tudi rastline. In tudi pri rastlinah so vzroki za nastanek bolezni različni. Največkrat so krivi biotski dejavniki, ko se rastline okužijo z mikroorganizmi – glivami, bakterijami, virusi, viroidi ali fitoplazmami. Razlog za motnje v razvoju rastlin so lahko tudi neustrezne rastne razmere, kot so slaba tla, pomanjkanja hranil, prenizke ali previsoke temperature, suša ali presežek vlage, toksično delovanje raznih snovi (npr. fitofarmacevtskih sredstev, gnojil) ali kombinacija več dejavnikov. Veda, ki obravnava rastlinske bolezni je fitopatologija, specialist za rastlinske bolezni pa fitopatolog.

Arhiv Republike Slovenije je leta 2018 kupil po obsegu majhno, po vsebini pa izjemno zanimivo zbirko arhivskega gradiva, ki naj bi se ohranilo v dvorcu Vransko. Kljub temu, da zbirka obsega le osem kosov, pisanih na pergament in papir, pa gradivo obsega obdobje med letoma 1239 in 1831. Med najbolj zanimive in hkrati povedne dokumente o rodbini Müller-Hörnstein sodi listina o preverjanju prednikov (tako imenovana Ahnenprobe), ki je bila spisana na Dunaju leta 1806.

Razstava »Štipendijske ustanove v gradivu Arhiva Republike Slovenije do razpada Avstro-Ogrske leta 1918« odstira pogled v bogato arhivsko gradivo, ki ga o štipendijskih ustanovah v svojih fondih in zbirkah hrani Arhiv Republike Slovenije.

Na novinarski konferenci v Arhivu Republike Slovenije smo 3. julija 2020 javnosti predstavili konserviranje in restavriranje rokopisne knjige iz Škofič na avstrijskem Koroškem. Dragocen rokopis iz začetka 19. stoletja, ki je del avstrijske in slovenske kulturne dediščine, hrani Škofijski arhiv v Celovcu. Konservatorsko-restavratorska dela je opravil Center za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije.

Včasih na drevesih opazimo strukture podobne čarovniškim metlam. To so deformacije lesnih rastlin, kjer iz enega mesta poganja mnogo poganjkov. Metle niso tam zaradi čarovniške pozabljivosti, ampak nastanejo zaradi motenj v uravnavanju rastlinskih hormonov, ki jih lahko med drugim povzročijo različni rastlinam škodljivi organizmi. Eni od takšnih škodljivih organizmov so tudi fitoplazme. Kaj pa so fitoplazme?

Slovenske ulice nosijo v sebi vrsto zanimivih zgodb, ki so se začele pisati že davno. Preživele so stoletja, vojne, suše, ostre zime, politične režime … Znova smo jih obudili s kulturnimi prireditvami, novimi pozidavami, turističnimi ogledi, zasaditvami in preučevanji. Predstavljamo le nekaj od njih.

Ljudsko izročilo nam je ohranilo »učinkovito obrambo« pred raznimi nesrečami in med takimi »orožji« je bil tudi Kolemonov žegen. Izvirnik naj bi bil napisan v latinščini, razširil se je po nemškem prostoru, v prevodu in jezikovno prirejen pa z današnje avstrijske Koroške na celotno slovensko ozemlje. Gre za skupek zarotitvenih molitev, obrazcev, čarodejnih besed, vraž in napotkov, kako pridobiti naklonjenost nadnaravnih bitij, da se ljudem ne bi zgodile nesreče in bi bili uspešni pri pridobivanju zemeljskih dobrin.

Z Ivanom Cankarjem smo se v rubriki Arhivalija meseca doslej srečali že dvakrat: marca 2011 smo predstavili cenzorsko poročilo v zvezi z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev, avgusta 2013 pa kazenski spis, ki je povzel, kako si je Cankar zaradi predavanja Slovenci in Jugoslovani leta 1913 prislužil teden dni ječe. Tokrat predstavljamo eno do njegovih muz, ki ji je na morda nekoliko banalni pisni podlagi (razglednici z motivom šentjakobske cerkve v Ljubljani) napisal izvirno posvetilo.

Številne vrste polžev veljajo za gospodarsko pomembne škodljivce v kmetijstvu in povzročajo škodo na različnih skupinah rastlin: zelenjadnicah, krmnih rastlinah, sadnem drevju, grmovnicah, cvetlicah in travnikih oziroma tratah, pa tudi na samoniklih rastlinah. Gospodarsko škodljivi so predvsem polži brez hišice in sicer predstavniki dveh družin: slinarji in lazarji. Že nekaj polžev na kvadratni meter lahko povsem uniči pridelek. Z objedanjem lahko močno poškodujejo rastline in jih tako spravijo v stres. Posledično so take rastline manj odporne in bolj dovzetne za bolezni ter slabše kljubujejo neugodnim vremenskim razmeram.

Čokolada je ena od tistih sladkarij, ki se jim ljudje najtežje upremo. Ponavadi ima vsakdo svojo, ki mu je najljubša. Nekaterim je všeč mlečna, spet drugim čim temnejša čokolada, nekaterim samo bela ali tista s celimi lešniki, figami, marcipanom ... Kako sploh bi človek lahko nehal jesti čokolado, če pa je toliko izbire?

Intervju: Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

Rastline za razliko od ljudi nimajo želodca in prebavil. Kako torej predelajo hrano? Rekli boste: »Ampak rastline izdelajo hrano same, v procesu fotosinteze!« Drži. Rastline same izdelujejo sladkorje, ki jih potrebujejo za svojo rast, tako da ob pomoči svetlobe izvajajo sklapljanje molekul ogljikovega dioksida v sladkorje. A sladkor je le vir ogljikovih hidratov. Rastlina pa potrebuje še vir dušika za proizvodnjo beljakovin ter vitamine in minerale za normalno rast in razvoj. Od kod torej pridejo vsa ostala hranila? Odgovor: iz tal.

Primarij dr. Mirko Černič se je na medicinskem področju uveljavil kot zdravnik - kirurg, organizator, znanstvenik, predavatelj in publicist. Njegov največji dosežek je bil zagotovo prvi namensko zgrajeni sanatorij v Mariboru, ki ga je sam načrtoval in financiral gradnjo. Od odprtja sanatorija je letos minilo 90 let.

Bojan Adamič je eden najbolj znanih slovenskih skladateljev na področju zabavne glasbe 20. stoletja. Bil pa je tudi velik ljubitelj fotografskega in filmskega ustvarjanja. V Arhivu RS že nekaj let hranimo več kot 60 njegovih filmov, pred kratkim pa je Adamičeva hčerka Alenka arhivu podarila še 1559 diapozitivov z različno tematiko. Glede na količino in odličnost smo se odločili, da bodo diapozitivi uvrščeni v posebno zbirko, nekaj primerkov Adamičeve fotografske ustvarjalnosti pa predstavljamo kot arhivalijo meseca.

Arhivsko gradivo zaradi svoje neprecenljive vrednosti obravnavamo kot kulturni spomenik. Njegova podoba se je skozi čas spreminjala in je vedno odraz časa in družbe, v kateri nastaja. Danes se zaradi uporabe IKT vse pogosteje soočamo z najrazličnejšimi pojavnimi oblikami digitalnega ali elektronskega arhivskega gradiva (eAG). Slednje nastane pri delovanju ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva. Iz celote dokumentarnega gradiva, ki pri njihovem delovanju nastaja, se odbere s pomočjo sodelovanja med javnimi arhivi in ustvarjalci arhivskega gradiva. V okviru projekta e-ARH.si razvijamo nekatere ključne rešitve, ki so namenjene ustvarjalcem arhivskega gradiva. Naš namen je, da bi obvladovali tveganja v življenjskem ciklu dokumenta od njegovega nastanka do predaje pristojnim arhivom. V ta namen smo pripravili nabor ključnih rešitev, namenjenih ustvarjalcem arhivskega gradiva.

Omogočanje dostopa do arhivskega gradiva predstavlja eno izmed ključnih aktivnosti slovenske javne arhivske službe. V okviru projekta e-ARH.si smo se tako resno lotili izziva digitalizacije arhivskih čitalniških postopkov oz. vzpostavitve Virtualne arhivske čitalnice (VAČ), ki bo uporabnikom olajšala stik z arhivsko kulturno dediščino.