Članki

»Republika Slovenija je postala svobodna in neodvisna država« (Delo, 27. 12. 1990)

V skupščini slovesno uresničena plebiscitna volja – uradna razglasitev rezultatov plebiscita in samostojnosti Slovenije.

25. december 1990 je bil prvi božični dan po dolgih desetletjih, ki so ga slovenski kristjani znova lahko praznovali v demokratični družbi.

»Ko se spominjamo naše enotnosti pred 30 leti, se veselimo novega rojstva in neštetih priložnosti, ki jih prinaša vsako leto,« je v slavnostnem nagovoru na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti povedal predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Proslava je zaradi epidemioloških razmer potekala v obliki televizijske oddaje. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade, v oddaji smo spremljali tudi izjemen zgodovinski kolaž.

Voluhar, z latinskim imenom Arvicola terrestris je majhen sesalec, ki povzroča kmetovalcem in vrtičkarjem mnogo jeze in sivih las, pa tudi veliko škode. Sodi med najhujše škodljivce v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, zlasti še v mladih nasadih in drevesnicah. Pri mladih drevesih obje vse stranske korenine, debelejše korenine in koreninski vrat pa obžre do lesa.

»Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in zgodilo se je tudi zato, da bodo temu koraku sledili še drugi. Čakajo nas konkretne naloge za polno uveljavitev slovenske državnosti. S tem dejanjem stopamo v krog zrelih narodov Evrope in sveta. Pot bo težka, a se z veseljem odločamo zanjo,« je dan po plebiscitu Večer poročal o izjavi tedanjega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta na plebiscitni večer.

Ob koncu hladne vojne in s postopnim zatonom komunističnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi so se začele možnosti za demokratizacijo in pluralizacijo, za nekatere narode pa tudi možnost samostojnega bivanja v prihodnosti. Enkratno zgodovinsko priložnost je izkoristila tudi nekdanja jugoslovanska republika Slovenija, kar pa nikakor ni bil preprost proces.

20. maja pred več kot 270 leti rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša, akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju.

Leta 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna parlamentarna republika. Pomemben mejnik je leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in postala članica zveze Nato. S 1. januarjem 2007 je kot prva nova članica Evropske unije uvedla skupno valuto evro in kot prva nova članica EU je v prvi polovici leta 2008 tudi predsedovala Svetu EU.

Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo se tri institucije - Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo povezale in pripravile skupen pedagoško-zgodovinski projekt, ki obeležuje eno najpomembnejših prelomnic v slovenski zgodovini.

Arhivsko gradivo predstavlja nenadomestljivo pričevanje preteklih dogodkov in je pomemben del kulturne dediščine in nacionalnega spomina. Varstvo in upravljanje tega spomina je zaupano slovenskim arhivom. V okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva vzpostavljamo rešitve, ki nam olajšajo naše delo in omogočajo standardizacijo postopkov, pravil ter pričakovanih rezultatov.

Samostani se zdijo ostanek nekega daljnega časa, vendar je kar nekaj takšnih, ki so še kako zelo živi. V Sloveniji jih je še 42 delujočih, 14 ukinjenih, nekateri pa so izginili v pozabo.

Svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. Grb, zastava in himna Republike Slovenije, ki so določeni v naši ustavi, označujejo pripadnost naši državi.

Zdi se, da smo Slovenci v svetu pretežno prepoznani po zaslugi izjemnih športnikov in čudoviti naravi. Smo res le dežela Bojana Križaja, Petra Prevca, evropskih prvakov v košarki, planiške velikanke, blejskega otoka, čudovitega Pirana? Nikakor ne. Slovenija je dežela tisočerih talentov. Česarkoli se lotimo, pustimo pečat. Zmagujemo, prvi osvajamo vrhove, dosegamo znanstvene preboje.

8. maja 2020 je potekal že sedmi Sejem dijaških podjetij, letos kar na spletu. Na sejmu, ki je bil hkrati tudi zaključni dogodek, so člani žirije podelili nagrade in priznanja najboljšim dijaškim podjetjem.

Slovenija gradi svojo konkurenčnost s strateško usmerjenostjo v razvoj tehnoloških rešitev na nišnih področjih zelenega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, razvoja in raziskav ter kreativne industrije. Slovensko poslovno okolje temelji na načelu: zeleno, ustvarjalno in pametno. Slovenci smo motivirani, cenimo delo, ki je pomembna vrednota, v ustvarjalnosti pa vidimo vir spodbud za razvoj družbe.

Zavidanja vredna statistika Slovence uvršča v sam vrh himalajskih velesil. Na najvišjo goro sveta, Mount Everest, visoko 8848 metrov, se je do danes povzpelo 18 Slovencev po treh različnih smereh. Slovenski alpinisti se lahko pohvalijo s prvenstveno smerjo, ženskim vzponom, vzponom brez uporabe dodatnega kisika in prvim smučarskim spustom z vrha.

Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

Po odločitvi Vlade RS in v dogovoru s Svetim sedežem je letos na Trgu sv. Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena je z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski.

Slovenija, zelena in butična destinacija petzvezdičnih doživetij, se lahko pohvali s celo paleto laskavih na(j)zivov – najlepša, najvarnejša, najbolj hipsterska. Pet občin ima celo več postelj za turiste kot domačine, letno pa padajo rekordi obiskanosti dežele na sončni strani Alp, ki se uvršča tudi med najčistejše na svetu. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vihteli zeleno zastavo in se z njo postavljali na piedestale trajnostnih seznamov.