Članki

Priznanje Slovenije in Hrvaške je postalo težaven diplomatski gordijski vozel, velikanska mednarodna težava in kamen spotike, na katerem sta se preizkušali trdnost in enotnost evropske politike. Tudi svetovna diplomacija se je ukvarjala z vprašanjem, kaj sledi po nemškem priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške.

Na drugo adventno soboto leta 1991 je slovenska javnost pogledovala proti mednarodnim odločevalcem, ki so še naprej mleli, ali vendarle priznati slovensko neodvisnost že kmalu. Doma so potekala pomembna srečanja strank Demosove koalicije. Kopica optimističnih izjav ni mogla prikriti nervoze zaradi pokanja na volitvah leta 1990 zmagovite povezave.

Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je v poročilu Varnostnemu svetu v zvezi s krizo v Jugoslaviji zapisal, da na ozemlje Jugoslavije še ni bilo mogoče poslati modrih čelad, saj ni bilo spoštovano premirje, pa tudi za priznanje Slovenije in Hrvaške še ni bil primeren čas, saj bi to lahko krizo še bolj zaostrilo.

Na današnji dan pred 30 leti je Ukrajina priznala državno neodvisnost Slovenije in izrazila željo po vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Že dan prej je tudi Državni zbor Republike Slovenije priznal neodvisnost Ukrajine. Medsebojno priznanje je bilo tako dejanje solidarnosti med dvema mladima državama, ki sta ujeli pravi trenutek in sta se osamosvojili ob zlomu komunizma in začetkih demokratizacije.

Spori v vladni koaliciji Demos so se še zaostrili. Predstavniki Socialdemokratske zveze Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Zelenih Slovenije in Liberalne stranke so skupno s predsednikom vlade, krščanskim demokratom Peterletom, potrdili privrženost Demosu, zavrnili kritike zunanjega ministra Rupla o »desni grožnji« in njegove predloge o sredinski koaliciji. Spomnimo, da je že maja 1992 nastopila nova vlada pod vodstvom Janeza Drnovška iz Liberalne demokracije Slovenije, v njej pa so bile tudi tri bivše članice Demosove vlade.

Na zboru stranke SDZ je bil uvodni govornik dr. Rupel, ki je razložil svoje videnje razvoja slovenske politike. V Maastrichtu so voditelji držav dvanajsterice razpravljali o preoblikovanju ES v gospodarsko, denarno in politično zvezo.

Po enem mesecu premora se je v Haagu nadaljevala mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki so se je pod predsedovanjem lorda Carringtona prvič udeležili samo predsedniki šestih nekdanjih jugoslovanskih republik, med njimi tudi Milan Kučan.

Arbitražna komisija je na zahtevo lorda Carringtona ocenila, da jugoslovanska federacija ne obstaja več. Kljub nasprotovanju uradnega Washingtona glede priznanja novih držav na jugoslovanskem pogorišču je evropska dvanajsterica pod nemškim vodstvom napovedala priznanje Slovenije in Hrvaške med skorajšnjim zasedanjem ministrskega sveta v Maastrichtu in božičem. Doma pa je mirno decembrsko nedeljo zmotilo razgrajanje italijanskih iredentistov v Kopru.

Na vprašanje kako vidi Slovenijo danes, predvsem v smislu gospodarstva, kreativnosti, poslovnih priložnosti, svojih izkušenj, Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, novinar na komercialni televiziji, doktor geografije, direktor Smučarske zveze Slovenije, vzgojitelj pedagogike Montessori, zdaj direktor Zavoda za šport RS Planica, odgovarja: »Ponosen sem da živim v Sloveniji, govorim slovenski jezik, sem Slovenec. Svojim otrokom poudarjam, da živimo v deželi kamor vsi želijo na počitnice. Sam sem imel priložnost videti številne manj in bolj oddaljene države.«

V Sloveniji sta bila čedalje bolj na prvem mestu gospodarski razvoj in delovanje bank. Tako je predsednik vlade Peterle sodeloval na okrogli mizi Manager kluba Otočec o lastninjenju podjetij. Hkrati so bile na naslovnicah afere s področja gospodarstva, na primer stečajno upraviteljstvo Elana in podobno. Delovanje in stabilnost bančnega sektorja sta bila pomembna skrb za novo državo, na kar kaže tudi obisk delegacije Banke Slovenije v ZDA.

»Med evropskimi državami vlada spor zaradi priznanja Slovenije in Hrvaške. Del evropskih držav čaka na državo, ki bo prevzela iniciativo pri priznanju Slovenije in Hrvaške. Imam vtis, da bodo države ES sledile Nemčiji in Italiji do marca prihodnjega leta,« je povedal dr. Jože Pučnik po vrnitvi z obiska Evropskega parlamenta, ki ga je organiziral tamkajšnji nemški klub socialdemokratskih poslancev.

Zaradi sprejemanja slovenske ustave živahna razprava o splavu v velikem deležu zavzema medijski prostor. Mnenja se razpirajo od teh, ki zagovarjajo pravico otrok do življenja od spočetja naprej, pa vse do teh, ki splav reducirajo na vprašanje ženskega trebuha. Tema odmeva tudi v slovenskem tisku v tujini, zlasti v decembrskih številkah Svobodne Slovenije.

Pred zasedanjem evropskih zunanjih ministrov v Bruslju je postajalo vedno bolj jasno, na katere države lahko Slovenija računa. Zlasti odločna nemška podpora je zelo olajšala pot do mednarodnega priznanja naše države. Med domačimi temami pa sta tega dne največ pozornosti pritegnili celodnevna seja ustavne komisije, ki se je lotila najbolj spornih členov nove ustave, ter napovedane nove podražitve živil, za kar so nekateri krivili kmete, ki jim je v bran stopil Zdravko Počivalšek.

Na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je Slovenija od vodilnih nemških politikov dobila zagotovilo, da je na cedilu ne bodo pustili niti po pričakovanem priznanju neodvisnosti. Na svetovni sceni je še vedno odmeval ukrajinski referendum o neodvisnosti, po katerem so se začela nakazovati ukrajinsko-ruska trenja.

Ministrski svet Evropske skupnosti je potrdil, da so bile Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija tako imenovane kooperativne republike (nekdanje) Jugoslavije in da proti njim praktično ne bodo veljale več gospodarske sankcije, uvedene proti Jugoslaviji, ki pa so ostale v veljavi za Srbijo in Črno goro.

Nemški zunanji minister Genscher je pred zasedanjem zunanjih ministrov Evropske skupnosti ponovno zatrdil, da hoče Nemčija priznati samostojnost Slovenije in Hrvaške še pred božičem. Pri tem je v svojem članku za Welt am Sonntag poudaril pričakovanje, da bodo samostojne republike nemudoma priznale načela Pariške listine.

Po vrsti izjav Bonna v prid priznanja Slovenije in Hrvaške, ki so francosko diplomacijo dokaj vznejevoljile, saj so po njenem mnenju razjedale enotno politično naravnanost Evropske skupnosti, in to v času, ko se je dvanajsterica ukvarjala z novo fazo integracijskega procesa, sta sosedi dosegli soglasje, da jugoslovanska kriza ne bi smela obremenjevati zasedanja Evropskega sveta v Maastrichtu. Takoj po 10. decembru, ko bodo končane razprave o gospodarsko-monetarni in politični povezavi dvanajsterice in ko bo potekel dvomesečni rok, ki ga je Evropska skupnost določila za reševanje krize v svoji soseščini, bo Bonn lahko samostojno priznal Slovenijo in Hrvaško.

Na današnji dan pred sto leti se je rodil France Balantič, izjemni slovenski pesnik, ki je življenje tragično izgubil v nesmiselnem partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem 24. novembra 1943. Po drugi svetovni vojni je bil Balantič uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev, njegove zbirke so bile izločene iz javnih knjižnic, čeprav njegova pesniška dela niso bila politično-ideološka. Postal je simbol preganjane slovenske literature. Prizadevno delo profesorja Franceta Pibernika, da bi Balantičevo ime in poezija ostala zapisana v zgodovino slovenske književnosti, je obrodilo sad že pred tridesetimi leti. Balantičev domači kraj Kamnik in Republika Slovenija sta se mu oddolžila 29. in 30. novembra 1991 s postavitvijo kipa in čudovitim prvim javnim zaznamovanjem njegove obletnice rojstva.

Pobudam Vatikana in Nemčije za mednarodno priznanje Slovenije se je pridružila še Italija, izjave podpore pa so prihajale tudi iz številnih drugih držav. Notranjo politiko pa sta razburkala razprava o prihodnosti naše največje banke in novi predlog proračuna.