17. konferenca notranjih revizorjev javnega sektorja uspešno izvedena

Letošnja konferenca, ki je potekala pod naslovom »Notranja revizija v javnem sektorju – 20 let pozneje «  je udeležencem s predstavitvijo poročila o notranjem nadzoru javnih financ prikazala zrelost državnega notranjega revidiranja, ki smo jo dosegli v zadnjih dveh desetletjih prizadevanj za razvoj in umestitev notranjerevizijske stroke v okolja proračunskih uporabnikov ter izzive, ki nas še čakajo za povečanje dodane vrednosti notranjerevizijskih služb javnega sektorja. Konferenca je osvetlila najnovejše trende in izzive na področju državnega notranjega revidiranja v luči novih Usmeritev za državno notranje revidiranje, vključno s kibernetsko varnostjo, pripravo strategije, merjenja uspešnosti in učinkovitosti notranje revizije, izvajanja zunanjih presoj kakovosti ter izvajanja skupnih notranjerevizijskih pregledov.

Direktorica Urada RS za nadzor proračuna Patricija Pergar je v uvodnem nagovoru izpostavila pomembnost integritete kot enega od ključnih pogojev za uspešno in učinkovito izvajanje notranjega revidiranja ter krepitev ugleda notranjih revizorjev v okolju proračunskih uporabnikov. Kljub izzivom, ki jih prinašajo hitre spremembe predpisov, digitalizacija, umetna inteligenca ter vse bolj kompleksna in dinamična poslovna okolja, je direktorica urada poudarila, da mora naše temeljno vodilo ostati neomajna integriteta, etičnost in poštenost delovanja.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Katja Božič se je v uvodnem nagovoru udeležencem, notranjim revizorjem javnega sektorja zahvalila za njihovo zahtevno in predano delo na področju notranjega revidiranja ter s tem njihovemu pomembnemu prispevku in prizadevanjem za učinkovito in odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi kljub izzivom, ki jih prinaša ta poklic.

Uvodnim nagovorom je sledilo predavanje dr. Adriane Rejc Buhovac, redne profesorice na Ekonomski fakulteti, ki je udeležencem predstavila kako metodološko pripraviti kakovostno strategijo notranje revizije ter oblikovati kazalce za merjenje uspešnosti in učinkovitosti notranje revizije, kar predstavlja novo zahtevo globalnih standardov notranjega revidiranja ter Usmeritev za državno notranje revidiranje.  

Mag. Vita Habjan Barborič vodja Centra za razvoj in preventivo pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) je predstavila namen in zahteve novih Smernic za uresničevanje načrtov integritete KPK iz decembra 2024. V svojem predavanju je predstavila nove razširjene obveznosti in naloge odgovornih oseb in pooblaščencev za integriteto ter priložnosti in dobre prakse sodelovanja z notranjo revizijo.

Mag. Maja Hmelak in Jaka Kosmač iz Računskega sodišča RS sta udeležencem predstavila s strani IIA (Inštitut notranjih revizorjev) izdano prvo Tematsko zahtevo, ki ureja področje kibernetske varnosti in je obvezna za uporabo, kadar notranja revizija izvaja posle dajanja zagotovil o predmetih, za katere obstaja tematska zahteva, ali kadar so vidiki Tematske zahteve pripoznani v drugih poslih dajanja zagotovil. Vsebina tematske zahteve je bila predstavljena v povezavi z zahtevami Direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji ter novim Zakonom o informacijski varnosti.

Mag. Niko Raič, vodja Sektorja za harmonizacijo razvoja sistema notranjih kontrol iz hrvaškega Ministrstva za finance, je poslušalcem predstavil učinke in izzive izvajanja horizontalnih in vertikalnih revizij, čigar namen je izboljšanje upravljanja tveganj in doseganja strateških ciljev na različnih ravneh upravljanja in večja dodano vrednost notranje revizije v luči vedno bolj kompleksnih in obsežnih revizijskih okolij ter kadrovsko šibkih notranje revizijskih služb.  Poudaril je, da so horizontalni pregledi osredotočeni na obvladovanje tveganj pri skupnih ciljih ali v istovrstnih procesih več proračunskih uporabnikov, medtem ko so vertikalni pregledi usmerjeni na specifična področja posameznih resorjev.

Mag. Polona Pergar Guzaj iz podjetja 4E, pomoč pri upravljanju organizacij in obvladovanju prevar, d.o.o, nam je predstavila obveznosti glede izvedbe zunanje presoje v skladu z Usmeritvami za državno notranje revidiranje, kako se lotiti in pripraviti na zunanjo presojo kakovosti ter kakšno dodano vrednost in koristi lahko notranja revizija in njeni deležniki pričakujejo od izvedene presoje.  

Mag. Mirjana Fele, vodja Sektorja za notranji nadzor javnih financ v Uradu RS za nadzor proračuna je predstavila stanje notranjega nadzor javnih financ v letu 2024 s poudarkom na zrelosti revizijskih okolij proračunskih uporabnikov na področju notranjega nadzora ter dodani vrednosti, uspešnosti in učinkovitosti notranjega revidiranja. V prispevku so bili predstavljeni izzivi, s katerimi se sooča sistem notranjega revidiranja v javnem sektorju ter možni predlogi za izboljšanje.

Za zaključek nas je dr. Željko Ćurić, dr.med iz podjetja Perihoreza s svojo predstavitvijo na zanimiv in humoren način popeljal skozi različne prakse in nasvete motivacije in samomotivacije, kar nam je dalo uporabne iztočnice za razmislek kako lahko postanemo še boljša različica sebe v službi kot tudi v zasebnem življenju.