Pri tem smo zasledovali potrebo po skrajšanju in poenostavitvi upravnih postopkov ter zagotavljanju hitrejše obnove in razvoja. Protipoplavno delovanje ostaja naša prioriteta.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je aktivno delovalo na področju odpravljanja posledic naravnih nesreč, pri sanaciji življenjskega prostora, urejanju vodotokov in izboljšanju vodooskrbe slovenske Istre ter kraškega zaledja. Posebno pozornost smo namenjali upravljanju velikih zveri in ohranjanju narave, ključnemu bogastvu Slovenije. Za uporabnike, graditelje in projektante smo z informacijskimi rešitvami poenostavili postopke v okviru urejanja prostora. V tem letu smo zaključili z izvajanjem evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Za 140 projektov, ki bistveno izboljšujejo kakovost življenja, smo uspešno počrpali dobrih 700 milijonov evrov. Ob vsem tem smo bili tudi mednarodno aktivni in ob predsedovanju Alpski konvenciji uspešno izpeljali konferenco za Sredozemlje COP 23 ter prevzeli predsedovanje Barcelonski konvenciji za naslednje dveletno obdobje. 

Odziv ministrstva za naravne vire in prostor po avgustovski ujmi

Takoj po avgustovski ujmi je ministrstvo pripravilo spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S tem se je med drugim skrajšal čas izplačila pomoči prizadetim zaradi posledic neurij, občine pa so bile na podlagi predhodnega sanacijskega programa upravičene do 40-odstotnega vnaprejšnjega plačila. Do danes je ministrstvo že nakazalo 218,5 milijona evrov predplačil za nujno sanacijo 115 občinam, ki so podale zahtevke.

V Sloveniji smo se prvič soočili z naravno nesrečo takih razsežnosti. Vlada se je zato odločila, da se tudi fizičnim osebam (lastnikom poškodovanih stanovanj in hiš) zagotovi predplačila za obnovo, in sicer v višini 20 odstotkov ocenjene škode, kot je zavedeno v spletni aplikaciji AJDA. Tako prvič doslej predplačila za obnovo prejemajo tudi posamezniki. Seznam upravičencev, vključno z višino predplačila, vodi ministrstvo, izplačila pa izvaja Finančna uprava Republike Slovenije. V letu 2023 je bilo izplačanih že 29,7 milijonov evrov, kar so praktično vsa sredstva iz skupne ocenjene vrednosti predplačil.

Ministrstvo je aktivno sodelovalo pri pripravi novega Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). Rešitve, ki so bile na predlog MNVP vključene v ZORZFS, omogočajo trajne rešitve na področju urejanja prostora in gradnje, urejanja voda in druge infrastrukture ter sanacije plazov. Vse s ciljem, da se čimprej obnovi v poplavah prizadeta območja ter zagotovi odpornost na bodoče izredne vremenske dogodke, povezane s podnebnimi spremembami. V njem so upoštevani predlogi občin, stroke in vseh vladnih služb, ki se intenzivno ukvarjajo z obnovo.

Ministrstvo že pripravlja Program odprave posledic naravne nesreče. Program bo pripravljen za vsak posamezen dogodek,  in sicer v skladu z določili zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Za odpravo posledic poplav in plazov iz 4. avgusta letos bo pripravljen program za obdobje petih let, medtem ko bodo za ostale dogodke programi predvidoma triletni.

Naravne nesreče, vodotoki in vodooskrba

Že pred avgustovsko ujmo smo aktivno odpravljali posledice naravnih nesreč. Poleg ukrepov na območjih večjih plazov, ki so prepoznani kot plazovi velikega obsega iz leta 2000 in novih pojavov plazenja večjega obsega, zaznanih pred avgustovsko ujmo – gre za šest območij, potrebnih sanacij: Plaz Slano blato v občini Ajdovščina, plaz Macesnik v občini Solčava, plaz Laze v občini Gorenja vas – Poljane, plaz Stovže v Logu pod Mangartom v občini Bovec, plazenje v zaledju naselja Koroška Bela v občini Jesenice, plaz Gradišče v Mestni občini Nova Gorica, je ministrstvo izvajalo aktivnosti pri sanaciji plazov majhnega in srednjega obsega ter sanaciji plazov, ki so nastali kot posledica naravnih nesreče večjega obsega iz preteklih let na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Tako je bilo v letu 2023 skupaj sklenjenih in realiziranih 86 pogodb v skupnem znesku 23 milijonov evrov.

S predlogom dopolnitve zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je požar v naravnem okolju, povzročen z naravnimi dejavniki, uvrščen med naravne nesreče. Za odpravo posledic požara v poletnih mesecih leta 2022 na Krasu je tako omogočena uporaba sredstev državnega proračuna. 

Z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, sprejeto avgusta 2023, je bilo omogočeno sprejetje predhodnih programov odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega, in sicer dveh v mesecu maju 2023 in dveh v mesecu juliju 2023 ter nakazilo predplačil prizadetim občinam za izvedbo nujnih ukrepov odprave nastalih posledic. S tem se je med drugim skrajšal čas izplačila pomoči prizadetim zaradi posledic neurij, občine pa so bile na podlagi predhodnega sanacijskega programa upravičene do 40 odstotnega vnaprejšnjega plačila. Do danes je ministrstvo že nakazalo 17,5 milijonov evrov predplačil za nujno sanacijo za 150 pogodb z občinami, ki so podale zahtevke.

Urejanje vodotokov in zagotavljanje pretočnosti ostajata ključna prioriteta ministrstva. Po avgustovskih ujmah je bilo v okviru izrednih ukrepov Direkcije RS za vode delo zaključeno na več kot 800 deloviščih, kar pomeni več kot 500 kilometrov vodotokov. Pri tem je šlo na nekaterih odsekih za zahtevna in obsežnejša dela kot je vračanje vodotokov v struge. Trenutno poteka delo še na 250 deloviščih, na katerih je prisotnih 1500 delovnih strojev in 2000 delavcev. Do danes je bilo izvedenih izrednih ukrepov v višini 67 milijonov evrov. Po končanih izrednih ukrepih bo na vseh vodotokih, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, vzpostavljena pretočnost, ponekod bodo zavarovane tudi brežine. Za urejanje vodotokov je bilo direkciji zagotovljenih dodatnih 13 milijonov evrov.

Vlada je sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti. Načrt v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji določa številne gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe. Pred pripravo načrta se v sklopu poplavne direktive pripravijo karte poplavne ogroženosti in karte poplavne nevarnosti, ki so osnova za nadaljnje ukrepe. Vsakemu protipoplavnemu ukrepu (poznamo 20 tipov ukrepov) sta, glede na ugotovljenost ogroženosti na posameznem območju, opredeljena prednostna stopnja (visoka, srednja ali nizka) ter opis, ali je ukrep že v izvajanju ali ne. Ukrepi se nato izvajajo prek projektov, ki so že v teku, ali pa se pripravi nov projekt. Nabor ukrepov se redno preverja, nadgrajuje ter glede na spremembe ocen poplavne ogroženosti in druge vplivne dejavnike tudi dopolnjuje.

Odobrene so investicije za izboljšanje vodooskrbe. Od februarja se na področju slovenske Istre in kraškega zaledja že izvajajo aktivnosti za kratkoročne ukrepe, investicija je predvidena v Programu EKP 2021–2027 in sodi med srednjeročne ukrepe, ki vključujejo regionalno povezovanje vodovodov, v pripravi pa je trajna rešitev za ureditev vodooskrbe za prebivalstvo slovenske Istre in kraškega zaledja. V okviru evropske kohezijske politike 2014–2027 je ministrstvo sofinanciralo projekte, ki omogočajo ustrezno preskrbo s pitno vodo v občinah Sodražica, Ribnica, Kočevje, Brežice, Bistrica ob Sotli, Sevnica Slovenj Gradec, v porečju Sore, pomurskih občinah,…  

V oktobru je bil sprejet Načrt upravljanja voda za povodji Donave in Jadranskega morja, ki predstavlja ključen dokument usmerjanja razvoja in varstva ter rabe voda v Sloveniji.

Ohranjena narava – naše bogastvo

Vlada je sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (PUN 2023–2028).

V programu so podrobneje opredeljeni dolgoročni ter programski varstveni cilji za vrste in habitatne tipe, ki jih v Sloveniji varujemo z omrežjem Natura 2000. Za vsak programski varstveni cilj so določeni ukrepi, ki bodo pripomogli k doseganju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, pristojni sektorji, odgovorni nosilci, prioritete ter viri financiranja.

Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, tipična življenjska okolja  ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote). Imamo 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države. Območja Nature 2000 v 70 odstotkih pokriva gozd, nekaj več kot 20 odstotkov pa kmetijske površine.

V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste) zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj več kot 10 odstotkov vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.

V okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 smo na prednostni naložbi 6.2 Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti (Natura 2000) do konca leta 2023 financirali in usmerjali izvedbo 11 projektov v skupni vrednosti okoli 40 milijonov evrov (80 odstotkov sredstva EU). Ti projekti so izboljšali in obnovili 1.500 hektarjev naravovarstveno pomembnih območij z izvedbo več kot 300 ukrepov iz PUN 2015–2020, ki prispevajo k izboljšanju stanja ohranjenosti 65 vrst in 24 habitatnih tipov.

Ustanovili smo Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Dobrih 411 hektarjev nižinskih gozdov z mokrišči, ki se nahajajo znotraj območja Nature 2000, bo ohranjenih za prihodnje generacije.

Posebno pozornost namenjamo upravljanju velikih zveri s poudarkom na rjavem medvedu. Rjavi medved je izjemno pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo ministrstvo še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Prizadevali si bomo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom.

V ta namen smo organizirali posvet o upravljanju velikih zveri, kjer so svoja stališča in predloge soočili strokovnjaki, predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe, občin in Evropske komisije. Na ministrstvu pa je bila imenovana Interesna posvetovalna skupina za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri. Ob predstavnikih ministrstva v njej delujejo še predstavniki občinskih skupnosti in združenj, zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave, lovske zveze, ministrstva za kmetijstvo, biotehniške fakultete, kmetijsko gozdarske zbornice in zveze društev rejcev drobnice.

Poenostavljeno in odgovorno urejanje prostora

Uporabnikom, graditeljem, projektantom smo omogočili poenostavitev postopkov v okviru urejanja prostora. Geodetska uprava Republike Slovenije z zaključenim šestletnim projektom e-Prostor uporabnikom zagotavlja enostavno dostopanje do državnih prostorskih in nepremičninskih podatkov, povezovanje z evropskimi podatkovnimi zbirkami ter prehod na elektronsko poslovanje na področju nepremičnin in načrtovanja prostora. S sprejetjem pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov so poenoteni zahtevki, prijave in izjave. S tem je narejen velik korak v prehodu na elektronsko poslovanje sistema e-Graditev, ki bo najprej uveden na Upravni enoti Postojna (marca 2024) in bo omogočal podajanje vlog za izdajo dovoljenj, podajanje zahteve za dopolnitev, izdajanje odločb, sklepov… Za celotno Slovenijo bo uveljavljen v letu 2026. Zeleni slovenski lokacijski okvir pa bo v nadaljevanju omogočil pametno upravljanje s prostorom in prilagajanje na podnebne spremembe ob pomoči povezovanja prostorskih in okoljskih podatkov ter informacijske podpore sodobnega digitalnega sveta.

Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki spreminja ureditev regionalnega prostorskega načrtovanja. S spremembo se predlaga ustreznejši način izbire in določnejše pogoje za pripravljavca regionalnega prostorskega plana. Jasneje se določa financiranje, in sicer na način, da se sredstva zagotavljajo za regionalno prostorsko planiranje in ne le za izdelavo regionalnega prostorskega plana.

Ministrstvo aktivno sodeluje z občinami na temo nadomestnih in nadomestitvenih gradenj. Srečanja z 22 občinami, ki bodo morale izvajati nadomestno in nadomestitveno gradnjo, so se udeležili predstavniki občin, ministrstva, Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih in Državne tehnične pisarne. Določena je bila kontaktna oseba za sodelovanje z občinami. Zraven navedenega so bili organizirani individualni sestanki z občinami, kjer je ministrstvo občinam pomagalo s pojasnili in usmeritvami glede lokacij za nadomestitvene gradnje. Aktivnosti se bodo nadaljevale tudi v letu 2024. 

Sprejeta je bila Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050. Strategija sledi načelom trajnostnega prostorskega razvoja, identitete prostora, usmerjanja poselitve, usklajevanja interesov, strokovnosti in sodelovanja javnosti. Vse z namenom premišljenega upravljanja s prostorom in zagotavljanja varnega in zdravega okolja ter visoke kakovosti življenja. Strategija naslavlja ključne izzive prostorskega razvoja in strateško osmišlja izvajanje teritorialne kohezije na ozemlju Slovenije. Strategija prinaša usmeritve za pripravo tematskih akcijskih programov, regionalnih prostorskih planov in izvedbenih prostorskih aktov ter vzpostavlja sistem spremljanja doseganja ciljev z merljivimi kazalniki.

Sprejeta je bila Resolucija o potresni varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres«. Resolucija je bila pripravljena z namenom, da se začne postopno sistematično povečevati potresna odpornost stavb, saj je del stavbnega fonda v Sloveniji neustrezno potresno odporen. Resoluciji bodo sledili izvedbeni dokumenti – akcijski programi za zmanjšanje potresnega tveganja.

Sprejeta je bila Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033. Resolucija pomeni temeljno politično usmeritev in zavezanost naše države k jedrski in sevalni varnosti kot prednostni nalogi ob vseh drugih vidikih uporabe jedrskih tehnologij in ionizirajočih sevanj. V resoluciji je poudarjenih deset temeljnih varnostnih načel, opisuje pa tudi jedrske in sevalne dejavnosti v Sloveniji. V Sloveniji je ena obratujoča jedrska elektrarna, en obratujoči raziskovalni reaktor in sorazmerno široka uporaba virov ionizirajočih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih, izobraževanju, medicini in veterini, vključno s prevozom in tranzitom teh virov.

V prvi polovici leta smo organizirali petnajst regijskih posvetov z upravnimi enotami, z zaposlenimi na oddelkih za prostor. Na teh posvetih smo pojasnjevali spremembe, ki jih je prinesel nov gradbeni zakon in na njegovi podlagi pripravljeni podzakonski predpisi. Cilj posvetov je poenotenje prakse delovanja po celi Sloveniji.

Uspešno počrpanih dobrih 700 milijonov evrov kohezijskih sredstev, v izvajanju perspektiva za obdobje 2021–2027 ter Načrt za okrevanje in odpornost

Z decembrom se je zaključilo obdobje evropske kohezijske politike 2014–2020. V njem je bilo ministrstvu kot posredniškemu organu na voljo čez 700 milijonov evrov za 140 projektov.

S temi sredstvi so se izvedli projekti Direkcije Republike Slovenije za poplavno varnost, (Gradaščica, Selška Sora, Meža…), projekti ohranjanja biotske raznovrstnosti (Mura, Ljubljansko barje, Kras, Pivka, Goričko…), celostne teritorialne naložbe, ki vključujejo 40 projektov za prostorsko degradirana območja (gradnja telovadnic, osnovnih šol, športnih parkov, prenova stanovanj, urejanje bivalnih skupnosti za ranljive skupine…), projekti odvajanja in čiščenja odpadnih voda oz. kanalizacije (Škofja Loka, Prevalje, Maribor, Tržič, Hrastnik, Črna na Koroškem, Ptuj…), izgradnje vodovodnih sistemov, ki pokrivajo najmanj 10.000 prebivalcev (Sodražica, Ribnica, Kočevje, Brežice, Sevnica, Slovenj Gradec, Rogašovci, Cankova, Tišina, Gornja Radgona, Dravograd, Radlje ob Dravi, Novo Mesto, …).

Ministrstvo za naravne vire in prostor je eno nosilnih ministrstev, ki sodelujejo pri izvajanju ukrepov – reform in investicij, vključenih v slovenski Načrt za okrevanje in odpornost. Alokacija sredstev, ki je v načrtu namenjena za politike ministrstva je 379,2 milijona evrov v obdobju 2021–2026. Pomemben napredek je bil dosežen pri pripravi projektov zmanjševanja poplavne ogroženosti in zmanjševanja tveganj zemeljskih plazov. Zaključujeta se javna razpisa za dodelitev sredstev občinam na področjih oskrbe in varčevanja s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V izvajanju pa je tudi projekt za izvedbo celovite reforme prostorske, okoljske in zemljiške politike (eProstor, eOkolje, eVode, eNarava), Zeleni slovenski lokacijski okvir.

V okviru Evropske kohezijske politike 2021–2027 ministrstvo za področja za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja nesreč ter odpornosti, spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri, izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture v mestnem okolju ter področje urbane prenove, razpolaga z 446,8 milijona evrov EU sredstev.

Sredstva evropske kohezijske politike se med drugim namenjajo projektom poplavne varnosti: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v novembru odobrilo evropska sredstva za tri projekte, ki bodo prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti, in sicer ob Dravinji in Polskavi (14 milijonov evrov), porečju Drave – območju Ptujske Drave (28,5 milijona evrov) ter ob porečju Meže in Mislinje (37,6 milijona evrov). V novembru so bila sredstva dodeljena tudi projektu nakupa letal za gašenje požarov iz zraka (15,5 milijona evrov).

Prav tako so bila v letu 2023 izvedena srečanja z občinami, regionalnimi agencijami ter občinskimi združenji, ki bodo upravičeni do sredstev za ukrepe na področju zelene infrastrukture v mestih ter sredstev za izvedbo ukrepov urbane prenove v mestnih občinah. Ministrstvo je pripravilo vsebinska izhodišča za obe področji in v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije uskladilo povabilo mestnim občinam za predložitev projektov.

Mednarodno sodelovanje

Slovenija je decembra v Portorožu prevzela dvoletno predsedovanje Barcelonski konvenciji za obdobje 2024–2025. Eden največjih dosežkov zadnjega, 23. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije, je sprejetje Portoroške ministrske deklaracije. Deklaracija vsebuje tri nove pravno zavezujoče regionalne načrte za preprečevanje onesnaževanja iz kmetijstva, akvakulture in urbanih padavinskih voda, obenem pa tudi posodobljene smernice protokola za odmetavanje. Pozornost je namenjena tudi ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam ter prostorskemu načrtovanju v Sredozemlju. Slovenija je  uspela tudi z uresničitvijo pobude za medregionalno povezovanje spremljanja stanja velikega ekosistema Podonavja, Črnega morja in Sredozemlja z namenom zmanjšanja negativnih vplivov na to najbolj mednarodno povodje na svetu.

Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji. Predsedovanje se osredotoča na področja kakovosti življenja, okoljskega izobraževanja, podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti v Alpah. Krovni cilj naših politik je uravnotežiti gospodarske in okoljske vidike ter tako zagotoviti osnovo za trajnosten in kakovosten življenjski standard alpskega prebivalstva. Slovenija Alpski konvenciji predseduje v obdobju 2023–2024.

V okviru Sveta EU za okolje je Slovenija aktivno sodelovala pri pogajanjih novih zakonodajnih predlogov na področju odpadnih voda, kot tudi pri sprejetju Uredbe EU o obnovi narave, ki med drugim vzpostavlja tudi celovite načrte obnove narave, usklajene z vsemi relevantnimi strateškimi načrti.

Čezmejno sodelovanje v okviru meddržavnih vodnih komisij. V okviru veljavnih bilateralnih sporazumov potekajo redna zasedanja bilateralnih vodnih komisij s sosednjimi državami Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko, kjer se rešujejo aktualna vprašanja s področja voda.

Na regionalni ravni pa je Slovenija zahvaljujoč aktivni vlogi pri delovanju Savske komisije kot tudi v okviru Konvencije za zaščito reke Donave pridobila vidnejšo vlogo in tudi priložnost za promocijo vodne diplomacije podprto s primeri dobrih praks (Savska komisija).