Sprejetje Resolucije je korak k sistematičnemu dolgoročnemu zmanjševanju posledic, ki jih bo povzročil potres.

Jože Novak, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor izpostavlja, da je »Slovenija s pripravo takšnega strateškega dokumenta postala vzor tudi drugim državam, saj s tem dokumentom celovito pristopa k reševanju problematike potresno neustrezno odpornega stavbnega fonda na potresno izpostavljenih območjih.« Državni sekretar prav tako izpostavlja povečanje ozaveščenosti o potresnem tveganju.

Resolucija med drugim predstavlja potresno odpornost stavbnega fonda v Sloveniji, navaja ocene posledic predvidenega potresa, opisuje pretekle potrese  ter določa nadaljnje ukrepe za upravljanje potresnega tveganja, ki se bo izvajalo preko prihajajočih Akcijskih programov.

Iz strokovne podlage Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050), UL, FGG, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR), 2020, izhaja, da sta stavbni fond ter družba v Republiki Sloveniji potresno neustrezno odporna. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, bi bilo poškodovanih med 42 tisoč in 102 tisoč stavb.  

Resolucija postavlja temelje za aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresa. Sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, usmerjena je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša tudi z vidika organizacije in zagotavljanja sredstev za financiranje ukrepov. Ker gre za obsežne ukrepe, je za njeno izvajanje predvideno daljše časovno obdobje.

Resoluciji bodo sledili izvedbeni dokumenti – akcijski programi za zmanjšanje potresnega tveganja. Akcijski programi se bodo obdobno posodabljali, predvidoma na vsakih pet let, prvi pa bo pripravljen v dveh letih po sprejetju resolucije. Za ugotavljanje uspešnosti izvajanja ukrepov in doseganja zastavljenih ciljev resolucije bo vzpostavljen sistem spremljanja uspešnosti izvajanja resolucije.

Z akcijskimi programi bo vzpostavljena sistemska ureditev potresne utrditve ogroženih stavb, kar ima več vzporednih pozitivnih učinkov. Ker ne gre za reševanje že poškodovanih objektov po potresu, kjer je treba ponuditi takojšnje finančne, organizacijske in izvedbene rešitve, se breme utrditve stavb razporedi na daljše časovno obdobje. Pri tem pa bo pozornost posvečena tudi ustreznemu ozaveščanju, izobraževanju, zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti, izvedbi sanacij, zagotavljanju finančnih virov ter spremljanju učinkov.