Za vsak programski varstveni cilj so določeni ukrepi, ki bodo pripomogli k doseganju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, pristojni sektorji, odgovorni nosilci, prioritete ter viri financiranja.

Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, tipična življenjska okolja (habitatne tipe) ter območja, ki so pomembni na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, kako bomo varovali naravo. V Sloveniji zagotavljamo doseganje ciljev varstva narave v območjih Nature 2000 – ugodno stanje vrst in habitatnih tipov Nature 2000 – z izvajanjem ukrepov, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000 (PUN).

PUN 2023-2028

PUN je operativni program, ki ga za posamezno sedemletno programsko obdobje v Sloveniji pripravljamo že od leta 2007 in ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Vlada s sprejetjem ciljev in ukrepov v PUN izvaja obveznosti iz Direktive o habitatih in Direktive o pticah ter njune pravne prakse. Izvajanje ukrepov in doseganje ciljev PUN je sestavni del črpanja sredstev EU v skladu z določili Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 in Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (za obdobje 2021–2027), v delih, ki se nanašajo na območja Nature 2000. Varstveni ukrepi, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura 2000, so določeni iz nabora že veljavnih sektorskih ukrepov, poleg področja varstva narave predvsem s področij gozdarstva, kmetijstva, upravljanja z vodami, prostorskega načrtovanja, nadzora in kulturne dediščine. Na področju upravljanja z vodami cilji in ukrepi predstavljajo tudi sinergije z zagotavljanjem razlivnih površin ob visokih vodah v območjih Natura 2000.

PUN 2023-2028 je rezultat procesa usklajevanja - skrb za Naturo 2000 je naša skupna odgovornost

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta v zadnjih treh letih oblikovala predlog tretjega PUN (PUN 2023-2028) v sodelovanju s strokovnjaki za vrste in habitatne tipe, predstavniki varstva narave, gozdarstva in upravljanja z divjadjo, kmetijstva, upravljanja voda, ribištva ter nadzora. Na podlagi novega pregleda stanja vrst in habitatnih tipov ter sektorskih analiz o učinkovitosti ukrepov PUN 2015-2020 so pripravljavci posodobili varstvene cilje in oblikovali predloge ukrepov v novem programskem obdobju, ki bodo pripomogli k doseganju varstvenih ciljev Nature 2000. Z dobrim poznavanjem svojega področja dela so sektorji pomembno prispevali k oblikovanju ukrepov PUN 2023-2028, ki so tako še bolj jasni in omogočajo bolj uspešno izvedbo. Končna oblika ukrepov je rezultat obsežnih usklajevanj med sektorji ob sodelovanju deležnikov, kar pomembno prispeva k jasnosti in ciljni naravnanosti ukrepov.

V primerjavi s prejšnjim programom upravljanja PUN 2023-2028 poleg varstvenih ciljev programskega obdobja vsebuje tudi dolgoročne varstvene cilje. Ti opredeljujejo ključne zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da je oziroma bo vrsta ali habitatni tip v ugodnem stanju. Varstveni cilji programskega obdobja, podobno kot v predhodnem PUN, opredeljujejo zahteve, ki morajo biti dosežene, tokrat v programskem obdobju 2023–2028. Z zadostitvijo slednjim bo postopno, skozi več programskih obdobij, doseženo ugodnejše stanje vrste oziroma habitatnega tipa.

Zainteresirana javnost se je v pripravo PUN 2023-2028 vključila na več dogodkih v času javne razgrnitve predloga. Vsa gradiva javne razgrnitve in posnetki predstavitev z javne razprave so objavljena na spletni strani Natura 2000. Mnenja, predlogi in pripombe, podane v času javne razgrnitve, ki so bila strokovno utemeljena, so bila upoštevana v največji možni meri.

V predlogu Uredbe o PUN 2023-2028, ki je bil v javni razgrnitvi, so bile podane prepovedi, pogoji in omejitve rabe na delih dveh območij Nature 2000, ki so izhajale iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 in uradnega opomina Evropske komisije (EK). Slednjega je EK izdala Sloveniji v letu 2019 zaradi nedoseganja ugodnega stanja travniških vrst ptic in metuljev ter travniških habitatnih tipov.

Na podlagi močnega odziva dela zainteresirane javnosti (nevladnih kmetijskih organizacij) in njihovega predloga za doseganje ciljev s prostovoljnimi ukrepi, je vlada Evropski komisijo predlagala umik intervencije Plačila Natura 2000 iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 in uvedbo nove intervencije, s katero se obvezna kmetijska praksa zamenja s prostovoljno. Posledično je bil PUN 2023-2028, enako kot pretekli dve programski obdobji, sprejet s sklepom Vlade RS in ne z uredbo. Prvotno predlagane obvezne zahteve s področja kmetijstva tako ne bodo stopile v veljavo. Ukrepi Strateškega načrta Skupne kmetijske politike na kmetijskih zemljiščih na območjih Nature 2000 bodo še naprej prostovoljni.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % - Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote in drugo). V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Območja Nature 2000 v 70 % pokriva gozd, nekaj več kot 20 % pa kmetijske površine.

V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste) zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.