Skoči do osrednje vsebine

Svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije

Na Agenciji za okolje 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, letos z naslovom »Podzemna voda: skrito naj postane vidno«, 23. marca pa svetovni dan meteorologije, letos pod geslom »Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje«.

Ker dogodki v živo še niso možni, smo pripravili opise področij, ki jih sicer nenehno spremljamo, ob teh dneh pa še predstavljamo: podzemne vode, njenih tokov in kakovosti, značilnosti poplav in suš v Sloveniji, bdenja nad vremenskimi in hidrološkimi razmerami, procesov in namenov zgodnjih opozoril na nevarne dogodke in spremembe v njihovi pogostosti, trajanju in intenzivnosti, ki jih pričakujemo v prihodnosti.

Nagovor mag. Mojce Dolinar, stalne predstavnice Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji.

Spoštovani, dan voda in dan meteorologije si na koledarju sledita, kar odraža njuno naravno povezanost. Ker sta voda in vreme neločljivo povezana, tudi na Agenciji za okolje ta dva dneva obeležujemo skupaj.

Letošnji svetovni dan voda pod drobnogled postavlja podzemno vodo. Z geslom Skrito naj postane vidno nas spodbuja, da se zavedamo pomena podzemne vode. Ker je daleč od oči, skrita pod površjem, je ta skriti zaklad izjemnega pomena za naše življenje. Tudi za nas Slovence, saj je za kar 95 % našega prebivalstva to vir pitne vode.

Čeprav skrita, pa podzemna voda ni neobčutljiva za naša dejanja. Zaradi njene prekomerne rabe in onesnaževanja marsikje izgubljamo življenjsko pomemben vir pitne vode. Ker je podzemna voda za naše življenje tako neprecenljiva, je prav, da razumemo, kaj se z njo dogaja. Da poznamo njeno količinsko stanje in njeno kakovost in kaj vse vpliva na to. Le na ta način lahko z njo ravnamo trajnostno, da bo tudi v prihodnosti, ko bo poleg ostalih pritiskov še pod vplivom podnebnih sprememb, ostala dragocen zaklad.

Pomen vode ob svetovnem dnevu meteorologije poudarja tudi Svetovna meteorološka organizacija. Eno njenih pomembnejših poslanstev je naslavljanje izzivov v zvezi z vodo, preden ti privedejo do resne krize. S spodbujanjem držav k sistematičnem spremljanju vodnih virov, raziskovanju in razumevanju procesov vodnega kroga skrbi za to, da smo pripravljeni na oba hidrološka ekstrema, poplave in suše, in da imamo dovolj znanja in drugih veščin za trajnostno ravnanje z vodnimi viri.

Svetovni dan meteorologije je namenjen tudi temu, da prikaže pomen nacionalnih meteoroloških in hidroloških služb v skrbi za varnost in dobrobit družbe. In tako smo že pri temi letošnjega svetovnega dne meteorologije »Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje«.

Čeprav smo v primerjavi z marsikaterim delom sveta v smislu vremenskih dogodkov relativno varni, pa se tudi v Sloveniji srečujemo z ekstremnimi vremenskimi dogodki, ki lahko povzročijo znatno škodo ali zahtevajo celo smrtne žrtve. S stopnjevanjem podnebnih sprememb pričakujemo, da se bodo taki dogodki še gostili in da bodo tudi bolj intenzivni. To pomeni, da bomo v prihodnosti izpostavljeni še večji nevarnosti zaradi ekstremnih vremenskih in hidroloških dogodkov.

Če pa smo dobro pripravljeni na take dogodke, lahko zelo omilimo škodo in preprečimo človeške žrtve. Za dobro pripravljenost pa sta ključni dve stvari.

Najprej se moramo potencialnih vremenskih in hidroloških nevarnosti zavedati že pri načrtovanju kakršnihkoli dejavnosti. Evropska okoljska agencija je ugotovila, da lahko z dobrim načrtovanjem, torej upoštevanjem lokalnih vremenskih značilnosti in njegovih prihodnjih sprememb zaradi sprememb podnebja, zmanjšamo škodo vsaj za dvakrat, v večini primerov pa še za večkrat, tudi za faktor deset. Drugi ključni ukrep pri preprečevanju škode ob ekstremnih vremenskih dogodkih je spremljanje opozoril.

Na Agenciji za okolje s pomočjo razvejane mreže meritev, modelov in znanja spremljamo stanje v ozračju in vodnem krogu in izdajamo opozorila pred ekstremnimi vremenskimi, hidrološkimi in oceanografskimi pojavi. S spremljanjem opozoril lahko posamezniki in skupnosti sprejemamo kratkoročne ukrepe, se zavarujemo in preprečimo tako človeške žrtve kot tudi gmotno škodo.

Na Agenciji se trudimo, da so naša opozorila, podatki in informacije pravočasno in lahko dostopni in na ta način koristni čim širšemu krogu uporabnikov. V naslednjih predstavitvah vam bomo predstavili vsebine, ki so izpostavljene ob letošnjem dnevu voda in meteorologije. Vabim vas, da si jih ogledate.

  • Količinsko stanje podzemne voda - glavnega vira pitne vode v Sloveniji (dr. Peter Frantar)

    Podzemna voda
    Predstavitve | Agencija Republike Slovenije za okolje

Predstavitev orisuje pomen podzemne vode, pretežnega vir pitne vode v Sloveniji. Povzema značilnosti podzemne vode, spremljanje količinskega stanja v aluvialnih in geotermalnih vodonosnikih. Prav posebne značilnosti imajo vodonosniki na Krasu. Predstavljena je vodno-bilančna analiza obnovljivih količin, značilnosti podzemne vode v Sloveniji, njeno količinsko stanje in trendi ter  vpliv rabe podzemnih virov na razpoložljive količine.

  • Kemijsko stanje podzemne vode in prisotnost novodobnih onesnaževal v podzemni vodi (Polonca Mihorko)

    Kemijsko stanje, novodobna onesnaževala
    Predstavitve | Agencija Republike Slovenije za okolje

Podzemna voda je skrita pod zemeljskim površjem, vendar s tem ni zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek. Ima slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, se tam lahko zadržuje daljši čas. Zato je najpomembnejša naloga preprečevanje vsakršnega onesnaženja, saj je za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji podzemna voda glavni vir pitne vode.

Spremljanje kemijskega stanja podzemne vode kaže, da so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. V letu 2021 smo slabo kemijsko stanje določili za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino. Podzemna voda je tu prekomerno obremenjena z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom. Analize trendov nitrata in atrazina vendarle kažejo na postopno izboljšanje stanja.

Veliko pozornost posvečamo tudi prisotnosti novodobnih onesnaževal (ostanki zdravil) v podzemni vodi. Nekatera novodobna onesnaževala se v podzemni vodi lahko zadržujejo zelo dolgo in so lahko škodljiva za okolje in zdravje.

  • Sledenje tokov podzemne vode kot podpora spremljanju kemijskega stanja kraških vodonosnikov (Mag. Marina Gacin)

    Predstavitve | Agencija Republike Slovenije za okolje

Na Agenciji za okolje spremljamo kakovost podzemne vode na krasu v naravnih in zajetih izvirih. S pomočjo digitalno urejene podatkovne zbirke sledenja tokov vzpostavljamo programe monitoringov podzemne vode. Merilno mrežo dopolnjujemo z novimi, izdatnimi izviri, katerih napajalna zaledja in poznane smeri pretakanja podzemne vode zagotavljajo zanesljivo oceno kemijskega stanja kraških voda. S pomočjo podatkovne zbirke ugotavljamo tudi vplive točkovnih virov onesnaženja podzemne vode in kraških ponikalnic. Zbirka je zelo pomembna v primeru okoljskih nesreč, saj so znane hitrosti in smeri pretakanja podzemne vode pomembne za pravočasno ukrepanje ter varovanje vodnih virov na krasu, ključnega pomena.

  • Poplave v Sloveniji (Janez Polajnar)

    Poplave
    Agencija Republike Slovenije za okolje

Slovenija je vodnata dežela. Ob lepotah naših rek kaj hitro pozabimo, kako uničujoče so lahko poplave. V zadnjih desetletjih so poplave pogostejše in tudi silovitejše. Pojavljajo se v vseh delih Slovenije. Vedno bolj pogoste so hudourniške in mestne poplave, ki nastanejo pozno poleti in jeseni, pa tudi poplave morja. Zaradi širjenja urbanizacije na območja, kjer se voda potencialno lahko razlije, se povečuje škoda, zaradi onesnaženj podzemne vode ob poplavah je ogroženo tudi zdravje.

  • Suša – spremembe, vplivi in zgodnje zaznavanje (Dr. Andreja Sušnik)

    Upravljanje s sušo
    Agencija Republike Slovenije za okolje

Suša v zadnjih desetletjih predstavlja vse večji izziv pretežnemu delu sveta, tudi padavinsko bogatim državam Evrope - kamor sodi Slovenija. Suše so pogostejše in intenzivnejše, pojavljajo se v vseh letnih časih. V zadnjih šestih letih so kar tri večje suše, v letih 2012, 2013 in 2017, v Sloveniji presegle mejo za razglasitev naravne nesreče.

Vplivi suše v Evropi so najizrazitejši v kmetijstvu, opazne težave pa so tudi v drugih gospodarskih sektorjih kot so: gozdarstvo, turizem, vodooskrba, hidroenergetika, transport in druge.

Agencija za okolje že leta izvaja monitoring kmetijske in hidrološke (površinskih in podzemnih voda) suše, ki ga je zadnja leta okrepila z novimi podatkovniki/orodji kot so npr. satelitski podatki (orodje Drought Watch), tedenski bilten Sušomer – semafor suše, mreža poročevalcev o suši in drugo.

Vzpostavili smo tudi ogrodje za proaktivno upravljanje suše, ki pa še čaka, da bo sprejeto v medsektorski operativni model, kot je delujoč model opozarjanja in odziva na poplave.

  • Neprekinjeno spremljane vremenskega in hidrološkega dogajanja (Andrej Golob)

    Obveščanje in opozarjanje na vremenske dogodke
    Predstavitve | Agencija Republike Slovenije za okolje

Izdaja napovedi visokih voda in opozoril pred njimi izvaja Agencije za okolje v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere in izvaja naloge obveščanja. Organizacijsko je prognostična služba razdeljena na meteorološko in hidrološko prognozo, pri čemer je njuno vsakodnevno sodelovanje ključno za obvladovanje različnih vremensko pogojenih pojavov.

Opozorila temeljijo na prognostičnih modelov, ki pa jih prognostiki s svojim znanjem in izkušnjami ter posvetovanji ovrednotimo in določimo najverjetnejši razvoj dogodkov. Pri odločitvi za izdajo opozorila in njegove stopnje sta poleg napovedi samega vremenskega pojava izredno pomembna še predvidljivost le-tega in učinek, ki ga pojav ima na ljudi ter naravno in grajeno okolje.

Kot primer dobre prakse organiziranosti in rezultatov lahko navedemo uspešno opozarjanje na več tipov poplav decembra 2020.

  • Opozorila pred ekstremnimi vremenskimi dogodki za pravočasno ukrepanje (Aleš Poredoš)

    Opozarjanje
    Agencija Republike Slovenije za okolje

Uporabna opozorila ponujajo hiter vpogled v dejansko ali napovedano stanje glede vremenske ogroženosti. Sporočajo nam, kakšno vreme se obeta in kakšni bi lahko bili vplivi na naše dejavnosti. Nakazana je morebitna gmotna škoda in ogroženost življenj ter podani napotki za ustrezno ukrepanje. Evropske državne meteorološke službe skrbijo za usklajen čezmejni sistem opozarjanja. Informacije si sledijo od hitrega pregleda do dodatnih podrobnosti.

Pri tem je zelo pomemben tudi naš način odzivanja. Napovedi namreč nikoli ne morejo biti povsem zanesljive v vseh krajevnih in časovnih podrobnostih. Ravnati moramo v skladu s previdnostnim načelom. Pri odločitvah torej upoštevajmo tudi morebitne hujše ali blažje vremenske razmere od napovedanih, in jih sproti prilagajajmo poteku dogodkov. Državne meteorološke službe nenehno spremljajo vremenska dogajanja, sproti obnavljajo opozorila in jih posredujejo po številnih informacijskih kanalih.

Podnebne projekcije in verjetnost stopnjevanja ogroženosti z nevarnimi vremenskimi dogodki (Renato Bertalanič)

V Sloveniji je bilo vsako od zadnjih treh desetletij toplejše od vseh predhodnih, razen desetletja 2001–2010, ki ni statistično značilno toplejše od desetletja 1991–2000. Temperatura ozračja v Sloveniji je bila v prvih dveh desetletjih tega stoletja za 1,8 °C nad tisto v obdobju 1850 – 1900, v zadnjem desetletju  pa za 2,1 °C.

Toplejše podnebje bo okrepilo zelo mokre in zelo suhe vremenske in podnebne dogodke ter sezone, ki povzročajo poplave in suše. Lokacija in pogostost teh dogodkov sta odvisni od projekcije sprememb v regionalnem kroženju zraka, vključno z gibanji monsunov in ciklonov zmernih geografskih širin.

Kaj podnebne spremembe prinašajo Sloveniji? Vročinske ekstreme (vročinski valovi, suše, vročinski stres, škodljivci zaradi toplejšega podnebja, manj snega), močnejše nalive (hudourniške poplave, škoda v kmetijstvu, zemeljski plazovi), povečano število močnejših neviht, več toče, več neviht z močnim vetrom (odvisno od scenarija bo nevihtnih razmer do konca stoletja do 20 % več, toče premera 2 cm do 80 % več, neviht z vetrom 25 m/s do 80 % več, toče 5 cm do 160 % več).