Skoči do osrednje vsebine

25. 12. 1991: Prvi Božič v samostojni Sloveniji

Prvo praznovanje božiča v samostojni Sloveniji je minilo mirno, v pričakovanju mednarodnega priznanja, a tudi v zaskrbljenosti zaradi vojne na Balkanu. V Sloveniji je bilo več kot 23.000 beguncev. To je bil drugi božič, ki se je po več desetletjih obhajal kot dela prost dan, in prvi božič v samostojni Sloveniji. Ljudje so nestrpno pričakovali mednarodno priznanje mlade države, saj je bil kot ključni dan napovedan 15. januar 1992.
Jaslice v ljubljanski stolnici.

Božič 1991 je bil drugi Božič, ki se je po več desetletjih obhajal kot dela prost dan, in prvi Božič v samostojni Sloveniji. | Avtor: Tamino Petelinšek/STA

Božič v Sloveniji

Na božični dan 1991 v Sloveniji ni bilo večjih dogodkov, če izvzamemo verske obrede in družinska slavja. To je bil drugi božič, ki se je po več desetletjih obhajal kot dela prost dan, in prvi božič v samostojni Sloveniji. Ljudje so nestrpno pričakovali mednarodno priznanje mlade države, saj je bil kot ključni dan napovedan 15. januar 1992. Zaskrbljeni pa so bili zaradi vojne na Balkanu. Po podatkih Rdečega križa je bilo v Sloveniji 23.030 beguncev. Od tega je bilo 1.566 otrok do enega leta starosti, 730 otrok do drugega leta, 3.617 do sedmega leta, 4.319 do štirinajstega leta, 9.745 je bilo beguncev med 14. in 60. letom starosti, 3.035 jih je imelo več kot 60 let.

Ocene in želje Slovencev v ZDA

V slovenskih zdomskih časopisih je bilo ob koncu leta 1991 objavljenih več komentarjev z ocenami poti, ki jo je v zadnjem obdobju opravila domovina, in željami za prihodnost. Zanimiva sta bila zapisa glavnih urednikov tednikov najmočnejših zdomskih skupnosti, Ameriške domovine iz Clevelanda za Združene države Amerike in Svobodne Slovenije iz Buenos Airesa za Argentino.

Dr. Rudolph M. Susel je v Ameriški domovini objavil razmišljanje z naslovom Priznanje in še nova ustava zraven. V njem med drugim beremo:

»V drugi polovici decembra je Slovenija veliko napredovala na poti k popolni samostojnosti tako na zunanjem kot domačem področju. Evropska skupnost je 17. decembra pod močnim pritiskom Nemčije sprejela odločitev, da bo do 15. januarja 1992 priznala neodvisnost Republike Slovenije in tistih drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki bodo za to priznanje zaprosile in bodo obenem izpolnile od ES postavljene pogoje, kakor so demokratičnost, spoštovanje meja in pravic manjšin. (…)

Druga velika pridobitev za Slovenijo prejšnji mesec, točneje 23. decembra, je bila nova ustava. Z njo niso popolnoma zadovoljni niti mnogi poslanci, ki so zanjo glasovali, a glavno je, da ustava je in da je že v veljavi.

Ko sedaj pomislimo na to, kako daleč je Slovenija prišla ne samo v preteklem letu, ampak v zadnjih dveh ali treh, da o zlomu komunizma v Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi v tem obdobju niti ne govorimo, moremo biti obenem veseli in zadoščeni, da smo bili pri tem listu na pravilni poti, kakor je to bila tudi ogromna večina naših bralcev in naročnikov. Ob zatonu starega in pričetku novega leta se spodobi, da se kljub vsemu še odprtemu in nedokončanemu zavedamo, koliko je res bilo doseženo. To spoznanje naj nas pa naredi bolj strpne drug do drugega tu in do naših prijateljev in somišljenikov, ki v Sloveniji še vedno ob hudih ovirah in objektivnih kakor tudi umetnih težavah gradijo in izpopolnjujejo novo demokratično ureditev in s tem svetlejšo bodočnost.«

Ocene in želje Slovencev v Argentini

Glavni urednik Svobodne Slovenije Tine Debeljak ml. pa je v članku Poslavljamo se od leta med drugim zapisal: »Ko se poslavljamo od leta, se ozremo nazaj in premislimo, kaj nam je prineslo, tako svetu kot Slovencem doma in v Argentini. Najvažnejši dogodek, ki bo še dolgo odmeval v zgodovini, je sesutje komunizma končno tudi v Sovjetski zvezi, ki je odneslo tudi državo samo. Zgodilo se je enako kot z Jugoslavijo, ko je s komunizmom razpadla tudi država. Slovenija je po božičnem plebiscitu 1990 stopila na pot samostojnosti. Premagati je morala vrsto ovir, vojaški napad in po zmagi nad okupatorjem še mednarodne ovire, moratorij in oklevanje s priznanjem. S pametno in potrpežljivo politiko je premagala tudi to in danes stoji pred priznanjem svoje samostojnosti. V notranji politiki se tudi kaže zrelost, pričenjajo se jasniti pojmi, pričenja se ločitev duhov. Slovenci v Argentini smo se po za nas uspelem Svetovnem slovenskem kongresu zbližali s predvojnimi naseljenci in z njimi vzpostavili dobre odnose. Spoznali pa smo tudi, da je še vedno prav in koristno naše samostojno mišljenje, ki ni odvisno od trenutnih političnih potreb, ampak je plod idejne jasnosti.«

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri:

  • Svobodna Slovenija, 26. december 1991.
  • Ameriška domovina, 2. januar 1992.

 

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.