Skoči do osrednje vsebine

24. 12. 1991: Če je Demos duhovno mrtev, potem je mrtva tudi slovenska demokracija

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
Komentator v časniku Slovenec je zapisal, da se je s sprejemom ustave končal proces temeljne slovenske pravne podobe, da je s tem postala varuhinja pravic in svoboščin državljanov ter branilka demokracije in pluralizma skupaj z duhovno in gmotno blaginjo. Mariborski Večer je sprejetje ustave pospremil z besedami, da gre za veliki finale in darilo Sloveniji. Časopis Delo je govoril o tem, da se je končala doba velikih tem in se začenja boj za volivce, časopis Dnevnik pa, da so z ustavo zakoličena nova, trdnejša razmerja in z njimi streznitev.
Sedijo Andrej Magajna, Jože Pučnik, Katja Boh, Ivan Oman. Stojijo za njimi Dušan Plut, Rajko Pirnat, Marjan Podobnik, Dimitrij Rupel, Hubert Požarnik, Leo Šešerko.

Ustanovitelji Demosa januarja 1990. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Preroška misel Justina Stanovnika

Slovenec je objavil drugi del članka spod peresa urednika in klasičnega filologa Justina Stanovnika z razmišljanjem o slovenski sedanjosti z vidika resnice in videza. Med drugim piše tudi o uničujočih komentarjih, ki jih mediji namenjajo Demosu oziroma trenjem v njem: »Nedavno je v slovenski prostor padla sodba, da je 'Demos duhovno mrtev'. Ne 'politično mrtev', kot zveza določenih strank, kot parlamentarna sila, ampak duhovno mrtev. Če je Demos duhovno mrtev, potem je mrtva tudi slovenska demokracija, saj kar je Demos duhovno nosilo, je ravno vrnitev v evropsko zgodovino preko demokracije in njene kulture.«

Stanovnik se proti koncu svojega članka zazre tudi v slovensko prihodnost, in sicer v povezavi z dotakratno politično elito: »O nekaterih stvareh ni mogoče dvomiti. Iz ljudi komunistične inspiracije, tako na ravni politike kot tudi na ravni civilne družbe, se bo v prihodnosti izoblikovala močna in vplivna politična skupina. To bo nova levica, v emfatičnem pomenu te besede. Kakšna konkretno bo in kako usoden bo njen vpliv na slovensko duhovno in politično kulturo, določno ni mogoče kaj dosti reči. (Nedavno se je dosti govorilo o slovenski politični sredini. Nihče ob tem ni pomislil, da spričo te neznanke sredine v slovenskih razmerah niti približno ni mogoče določiti.) A prav gotovo to ne bo tradicionalna evropska levica liberalne in socialnodemokratske vrste, ki predstavlja najtrdnejši in najzanesljivejši člen demokracije. Kolikor vemo iz preteklosti, se je bati, da bodo v njej tisti nesrečni ljudje, ki jim je, ne ve se zakaj, odvzet talent, ki je potreben, da se kaj zgradi. Tradicionalno so to ljudje, o katerih smo dobili tole predstavo: sedijo na ogromnem stroju, kar naprej premikajo neke vzvode, a stroj se ne premakne niti za milimeter. V politiki in kulturi pa gre za premikanje stvari: za življenje. Vse ustvarjalno, se zdi, je bilo tem ljudem odvzeto, razen ene stvari: kako oblast dobiti in na njej ostati. Tudi: kako se je treba za to spreminjati.«

Prvim praznikom v samostojni Sloveniji na pot

»Bog te živi, neodvisna Slovenija!« je naslovil pisec svoj uvodnik v Naši luči ob koncu starega leta in dodal: »Dolgo smo čakali na Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo. Predolgo. Tisoč štiristo let. Ko bi se prej osamosvojili, bi bilo naše zemlje trikrat toliko, kot jo je zdaj. Tudi zdaj ni bilo lahko. A se je zgodilo. Srečni moramo biti, da živimo v času, ko se nam je tisočletna sanja uresničila.«

Dr. Anton Trstenjak je rojakom za prvi božič v novi državi voščil s temi besedami: »Da bi Slovenci zopet oživili in še naprej ohranjali skozi stoletja znano prislovično poštenost in zvestobo svoji besedi in vztrajnost v dobrem. Vse to bo jamstvo, da bomo uspešno in srečno živeli v suvereni državi Sloveniji.«

V svoji božični poslanici pa je škof dr. Kramberger zapisal, da Slovenija obhaja božične praznike v spremenjenih razmerah: »Naš skoraj polstoletni advent je končan. Hrepenenje je izpolnjeno. Domovina je svobodna in samostojna, čeprav še ni priznana od sveta, toda v svetovni zgodovini in božjem načrtu je tudi slovenski narod zaznamovan s pravico do samostojne države.«

Avtor: Lenart Rihar 

Viri n literatura:

  • Slovenec, 24. 12. 1991.
  • Naša luč, januar 1992.
  • Svobodna Slovenija, december 1991.
  • Delo, 24. 12. 1991.
  • Dnevnik, 24. 12. 1991.
  • Večer, 24. 12. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.