20. 11. 1991: Slovenska teritorialna obramba po veliki zmagi v vojni za Slovenijo

Minister za obrambo Janez Janša je novinarjem razkazal nekdanjo kasarno na Metelkovi v Ljubljani in odgovarjal na njihova vprašanja. Z generalmajorjem Slaparjem sta se strinjala, da padec Vukovarja še ne pomeni povečane nevarnosti za Slovenijo, da pa na Hrvaškem hitro kopnijo zaloge orožja in streliva in se lahko Hrvaška kmalu izčrpa, če bo embargo na uvoz orožja trajal še naprej. Evakuacija ranjencev, bolnikov, starejših in otrok iz porušenega Vukovarja se je spet zapletla, ker je vukovarsko bolnišnico zasedla srbska vojska in iz nje pregnala aktiviste Rdečega križa iz Ženeve. Ti bi morali nadzorovati evakuacijo ranjencev. Vojaški pogajalec generalpolkovnik Andrija Rašeta nastalega zapleta ni želel komentirati. Srbska vojska je po Vukovarju načrtovala napada na središče Slavonije in Baranje.

Prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije v polnem teku

Predsednik predsedstva RS Milan Kučan, podpredsednik vlade RS Andrej Ocvirk in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel so se na delovnem obisku v Pragi srečali s predsednikom Češkoslovaške federacije Vaclavom Havlom in zunanjim ministrom Vladimirjem Dlouhyem. Na dnevnem redu so bili pogovori o gospodarskem sodelovanju, o podpori slovenskim stališčem v Svetu Evrope ter o mednarodnem priznanju RS. Češkoslovaška je bila naklonjena čimprejšnjemu priznanju Slovenije, kar je potrdila tudi z željo, da bi v Ljubljani čimprej odprla konzulat.

Nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher je prav tako nakazal, da bi lahko prišlo do mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške po 10. decembru 1991, ko bo v Maastrichu sestanek vrha Evropske skupnosti (ES). Priznanje obeh republik zadeva celotno ES. Po mnenju Genscherja je bila to edina možnost, saj je izhajala iz načel KVSE o samoodločbi narodov.

O zunanje-političnem položaju Slovenije so razpravljali tudi na seji komisije RS za mednarodne odnose. Poudarili so, da morajo biti dokumenti pripravljeni tako, da bo ES jasno vedela, da želi biti Slovenija aktivna članica skupnega evropskega prostora, in jo je treba izvzeti iz reševanja jugoslovanskih problemov, saj se je odločno opredelila za spoštovanje človekovih pravic. Zaradi državne varnosti, ekonomskega preživetja in razvoja je treba predvsem pridobiti mednarodno priznanje Republike Slovenije. Stališča in sklepe o zunanjepolitičnem delovanju RS je obravnaval slovenski parlament 20. novembra 1991 in pooblastil tedanjo delegacijo (Milan Kučan, dr. Dimitrij Rupel, mag. Matjaž Šinkovec), da še naprej zastopa Slovenijo na haaški mirovni konferenci. Razprava je bila precej burna, poslanci pa so zahtevali večjo angažiranost prej omenjene delegacije. Demosovi poslanci so njeno delo ocenili kot nezadostno, kar je bilo vidno tudi v sankcijah ES, ki so prizadele Slovenijo. Parlament je brez razprave sprejel še zakon o denacionalizaciji.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Slovenec, 20. in 21. 11. 1991.
• Delo, 21. 11. 1991.
• E enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti, Nova univerza, Ljubljana, 2021.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30