Skoči do osrednje vsebine

19. 11. 1991: Hladen tuš pred priznanjem

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

Nemška napoved priznanja Republike Slovenije je razburkala evropsko politiko, ki je v tem času že uresničevala sankcije zoper Jugoslavijo. Ker so te prizadele tudi Slovenijo, so slovenski politiki pozivali evropske kolege, naj prekinejo to nepravično, nepolitično in neutemeljeno početje. Slovenija je mednarodno skupnost opozorila tudi na begunsko problematiko, ki je ležala kot veliko breme na plečih naše republike. V notranji politiki pa so se tega dne napadom na vlado pridružili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Janez Drnovšek.

Hans Dietrich Genscher sedi za mizo in odpira mapo.

Hans – Dietrich Genscher je vnovič nakazal, da bi lahko prišlo do mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške po srečanju evropskega političnega vrha v Maastrichtu 10. decembra. Priznanje obeh republik je označil kot »neizbežno«. | Avtor Ludwig Wegmann-Bundesarchiv/Wikipedia

Nemška napoved priznanja Slovenije

Nemški zunanji minister Hans – Dietrich Genscher je ob zaključku obiska v Parizu vnovič nakazal, da bi lahko prišlo do mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške po srečanju evropskega političnega vrha v Maastrichtu 10. decembra. Priznanje obeh republik je označil kot »neizbežno«. Genscherjev odločni ton glede tega vprašanja je sprožil hude odzive v delu mednarodne politike, še zlasti so bili kritični v bloku neuvrščenih, vrhu OZN, ameriški administraciji, pa tudi cela vrsta evropskih politikov. 

Nepravično, nepolitično in neutemeljeno!

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je v Strasbourgu srečal s številnimi vodilnimi politiki Evropskega parlamenta in jih seznanil z neugodnimi posledicami sankcij, ki so Slovenijo že prvi mesec oškodovale za okoli deset milijonov dolarjev. Številni sogovorniki sploh niso vedeli za te posledice in so bili prepričani, da bo kazen prizadela le »nekooperativne« republike. Istega dne je Rupel predstavil posledice sankcij tudi belgijskemu kolegu Marku Eyskensu, ki je Ruplu pojasnil, da pogodbe z Jugoslavijo zaradi dolgega odpovednega roka niso mogli prekiniti, ampak so jo zamrznili. Mehanizme, ki bi omogočili Sloveniji drugačno obravnavo, pa je bilo po njegovih besedah težko takoj izdelati. Eyskens je še zagotovil, da bodo zaplet rešili do konca meseca.

Kritično je nove sankcije ocenil tudi parlamentarni odbor za mednarodne odnose in jih označil kot »nepravične, nepolitične in neutemeljene«.

Internacionalizacija begunske problematike

S Hrvaške je v Slovenijo pribežalo že več kot 25.000 beguncev. Pomoč so jim nudili humanitarne organizacije, centri za socialno delo, nazadnje pa na podlagi sklepa vlade tudi republiški štab za civilno zaščito. Kljub dobri volji in pripravljenosti pomagati pa so bile slovenske zmogljivosti povsem izčrpane. Zato je namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj napovedal internacionalizacijo problema, republiški štab za civilno zaščito pa je v Ženevo poslal seznam materialnih sredstev, ki jih Slovenija ni mogla več zagotavljati

Janša napovedal nakup protiletalske obrambe

Obrambni minister Janez Janša in poveljnik teritorialne obrambe (TO) general janez Slapar sta pred dnevom teritorialne obrambe novinarje povabila v Vojašnico 4. julija na Metelkovo, kjer sta se v svojih nagovorih zahvalila vsem branilcem v vojni za Slovenijo. Janša je napovedal, da bodo parlamentu predlagali, naj za vojaški proračun nameni enak znesek kot leto prej, torej 70 % denarja, ki ga je Slovenija prej dajala jugoslovanski armadi. Del denarja bi bilo po Janševi napovedi potrebno nameniti nakupu protiletalskih obrambnih sistemov, saj naj bi bila Slovenija le tako varna pred morebitno ponovno agresijo.

Semolič in Drnovšek hočeta drugo vlado

Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na seji razpravljal o ukrepih zoper Jugoslavijo, ki so prizadeli tudi Slovenijo. Razpravljalci so menili, da vlada ni naredila dovolj za zaščito slovenskega gospodarstva, in ji očitali, da nas je pripeljala ne le v osamosvojitev, ampak tudi osamitev. Dušan Semolič je izjavil: »Ni več časa za popravne izpite, zato naj vlada odstopi.« Do vlade je bil kritičen tudi Janez Drnovšek, ki je na tribuni poslanskega kluba SDP (nekdanja Zveza komunistov Slovenije) predlagal oblikovanje vlade, ki je ne bi vodili politiki, ampak gospodarski strokovnjaki. Kot dolgoletni predsednik več slovenskih vlad svoje nerealne zamisli kasneje ni uresničil.

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

  • Večer, 20. 11. 1991.
  • Delo, 20. 11. 1991.
  • Slovenec, 20. 11. 1991.
  • Janša, Janez. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Ljubljana, 1992.
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30