Demos o lastninski zakonodaji in lastni prihodnosti

Poslanci Demosovega poslanskega kluba so v Poljčah začeli dvodnevni posvet o lastninski zakonodaji ter o odnosih v Demosu po razcepu v Slovenski demokratični zvezi in po nastanku nove Demokratske stranke. Kot poroča Slovenec, so »zavrnili stališča in kompromisni predlog poslancev Demokratske stranke v zvezi z lastninjenjem ter sprejeli sklep, da se blokadi pri sprejemanju lastninske zakonodaje izognejo z referendumom.« Predsednik Demosa dr. Pučnik je na tiskovni konferenci dejal, da bo vprašanje na referendumu preprosto: ali naj do zdaj zaposleni dobijo svoj delež lastnine ali pa naj lastninjenje poteka na drugačen način.

Kot poroča Svobodna Slovenija, je kriza v Demosu nastala z ustanovitvijo Demokratske stranke ozirom z razcepom SDZ. Poslanci Demokratske stranke so se odločili, da bodo ostali v poslanskem klubu Demosa, obenem pa se je začel tudi postopek za sprejem v koalicijo. Predsednik vlade in stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle je dejal, da je od demokratov pričakoval več korektnosti in konkretnih odgovorov na vprašanja preostalih šestih strank v Demosu, obrambni minister Janez Janša pa jih je pozval k pojasnilu svoje opredelitve, da se bodo ob vsakem vprašanju, ki ga bo Demos obravnaval, posebej odločali, ali bodo zraven. Menil je, da je nova stranka tista, ki mora jasno povedati, ali sprejema sporazum koalicije in se je pripravljena po njem ravnati.

Usposobljena prva generacija slovenskih vojakov

V učnem centru v Pekrah pri Mariboru je bila slovesnost, namenjena zaključku usposabljanja vojakov prve generacije slovenske vojske. V ta namen je bilo izdelanih petsto uniform z našito številko »ena« na levem rokavu. Zaradi vojnih razmer in dobrih rezultatov usposabljanja je slovensko predsedstvo z ukazom prvi generaciji vojaški rok skrajšalo za mesec dni.

Obrambni minister Janez Janša o varnostni usmeritvi tranzicijske levice

Sobotna priloga Dela je objavila daljši pogovor z obrambnim ministrom, v katerem je ta med drugim povedal, da se v Sloveniji nadaljuje proces, ki je potekal že prej in bil prekinjen samo med samo vojno: »Med vojno bi bili ugovori proti vsemu, kar ima zvezo z obrambo, flagrantna politična neumnost, zdaj pa se polemike spet razvnemajo.« Dodal je, da je za nekatere stranke »vsak oborožen odpor nacionalna katastrofa in imajo zato v svojem programu čim hitrejšo enostransko razorožitev«.

Kultura mora imeti v novi državi posebno mesto

Slovenčeva priloga Sobotna branja je prinesla pogovor s pisateljem Rudijem Šeligom. Ta je poudaril pomen kulture. Rekel je, da se zaveda, da imajo v okoliščinah osamosvajanja prednost vojska, policija, gospodarstvo in podobna področja, da pa mora tudi v novonastali državi kultura zasesti posebno mesto. Poudaril je, da je glede slovenske politike optimist, glede kulture pa manj, pri čemer ga je skrbela predvsem »zavest, ki vlada v skupščini, ne pa v vladi. Ta zavest se vede precej površno do kulture in nasploh do duhovne sfere«.

V zagovor globljega razmisleka, pomembnega za prihodnost Slovenije, je sogovornik komentiral tudi vpliv televizije in golega informiranja: »V televiziji je neko prekletstvo. Poglejte, CNN je začel predvajanje vojne v Iraku. Vsak dan smo priča posnetkom vojne na Hrvaškem. Ves ta barbarizem spremljamo doma v copatih, sedeč za mizo, ob odprtem pivu, posledica tega pa je, da nam grozodejstva, ki pomenijo regres evropske kulture, naenkrat postanejo domača in si mislimo, saj to sploh ni nič posebnega. To je zame strahovito.«

Avtor: Lenart Rihar

Viri in literatura:

• Slovenec, 16. in 18. 11. 1991.
• Svobodna Slovenija, november 1991.
• Delo, 16. in 18. 11. 1991.
• Dnevnik, 18. 11. 1991.
• Večer, 18. 11. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30