Skoči do osrednje vsebine

14. 11. 1991: Slovenija se ne more znebiti jugoslovanskih zavor

V Uradnem listu so bili objavljeni gospodarski ukrepi proti Jugoslaviji, pri čemer naj bi sankcije neposredno prizadele predvsem trgovanje jugoslovanskih republik z EU. Med drugim so bili suspendirani so bili trgovski sporazumi med Jugoslavijo in EU ter predpisi o uvozu nekaterih tekstilnih izdelkov iz Jugoslavije. Nadalje je šlo za odpoved sporazuma med Jugoslavijo in državami članicami evropske skupnosti za premog in jeklo, suspenz trgovskih koncesij, suspenz izvajanja sporazumov med Jugoslavijo in EU ter črtanje Jugoslavije s seznama uporabnikov izdelkov evropske skupnosti za premog in jeklo. Kot je zapisal Delov uvodničar, so se upi, da bi se Evropska unija pri svojem omahljivem poseganju v jugoslovansko krizo vsaj pri gospodarskih sankcijah ravnala po načelu pravičnosti, docela razblinili. Slovenija je bila namreč ujetnica jugoslovanskega okvira vse do mednarodnega priznanja.
Zastavi EU in RS iz blaga.

Evropske sankcije zoper nekdanjo Jugoslavijo so do mednarodnega priznanje prizadele tudi Slovenijo. | Avtor: Onur/adobe.stock.com

Danski premier sprejel slovenskega

Slovenska vladna delegacija, ki se je mudila na obisku v skandinavskih deželah, se je v Kopenhagnu sestala z zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom.  Predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta se na več ločenih srečanjih sestala s predsednikom danske vlade, predsednikom parlamenta in zunanjim ministrom. Danski sogovorniki so dali vedeti, da razumejo položaj Slovenije, ki bo še posebej težak, ko bodo začele veljati sankcije ES. Obljubili so, da bodo pri ostalih članicah ES zahtevali, da se ukrepi že od vsega začetka uvajajo, kot je zapisano v rimski deklaraciji, sočasno z ukrepi pa bi začele veljati tudi kompenzacijske ugodnosti za Slovenijo. Gostitelji so tudi menili, da Slovenija sicer izpolnjuje vse pogoje za priznanje, a da Danska ne bo prva priznala nove države, bo pa med prvimi.

V Sloveniji približno 27.000 beguncev s Hrvaške

Komisija za človekove pravice in državljanske svoboščine je obravnavala »osnutek stališč in sklepov skupščine o politiki RS do beguncev, ubežnikov in pribežnikov«. V zvezi z begunsko problematiko se je pojavila vrsta vprašanj, zlasti v povezavi s finančnim bremenom ter nastanitvenimi kapacitetami, ki so vse bolj izčrpane. V Sloveniji je bilo namreč že okoli 21 tisoč prijavljenih in okrog šest tisoč neprijavljenih beguncev, med katerimi je tudi približno 900 nosečnic. Stanovali so v hotelih, pri sorodnikih, pri prijateljih in znancih. Komisija je vladi naložila, da mora o stanju na področju begunske problematike mesečno poročati parlamentu in po potrebi predlagati sprejem ustrezne zakonodaje.

PEN zahteva plačilo za delo med vojno za Slovenijo

Kot navaja časopis Delo, je predsednik slovenskega PEN centra Boris A. Novak pisal ministru za kulturo dr. Andreju Capudru, da pričakuje refundacijo stroškov za delo, ki so ga namenili »boju za svobodo in demokracijo«. Med stroški našteje avtorske honorarje za sestavo obvestil o razmerah v Sloveniji, prevode, tisk, tiskovine, prevozne stroške in poštnino. Pisec v Delu svoj zapis konča s pozivom, naj PEN v prihodnje vnaprej pove, »da dejavnost, ki jo kanijo opravljati, ni zastonj in da bodo zanjo od države zahtevali denar. To zdaj je namreč videti, kot da so strokovna obvestila in drugo pisali iz čistega zanosa, s čimer so si pri ljudeh kajpak močno pridobili ugled.«

 Avtor: Lenart Rihar

Viri: 

Slovenec, 14. november 1991

Slovenec, 15. november 1991

Svobodna Slovenija, november 1991

Delo, 14. november 1991

Delo, 15. november 1991

Dnevnik, 15. november 1991

Večer, 15. november 1991

 

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30