Jugoslavija nima več legitimnosti

Ob robu zasedanja zveze NATO v Rimu so zunanji ministri evropske dvanajsterice formulirali izjavo deklaracije, ki je obsodila nasilje v Jugoslaviji, prvič pa je potegnila tudi konkretne posledice nespoštovanja dogovorov. ES je s takojšnjo veljavo suspendirala kar nekaj sporazumov – ukinila je sporazum o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo, uvedla količinske omejitve uvoza tekstila iz Jugoslavije, suspendirala ugodnosti iz sporazuma o trgovini in carinah ter ukinila razvojno pomoč iz evropskega programa pomoči vzhodnim državam PHARE. Prav tako je pooblastila tri članice ES, ki so hkrati del Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (Francija, Velika Britanija, Belgija), naj na naslednjem zasedanju predlagajo uvedbo naftnega embarga proti Jugoslaviji.

Negotovost za Slovenijo je prinesla formulacija dela deklaracije, ki je dejala, da bodo republike, ki dajejo ploden prispevek k mirovnemu procesu, še vedo uživale ugodnosti bilateralnega sodelovanja. Republike bo identificirala delovna skupina političnega odbora ES, pri tem pa bo upoštevala kriterije ravnanja na bojišču in obnašanja na pogajanjih. Slovenija je sicer dobila neuradna zagotovila, da bo uvrščena v skupino neproblematičnih republik, ni pa bilo zanesljivo, ali bodo do zasedanja ministrskega sveta ES že razdelani nadomestni ukrepi. Če se to ne bi zgodilo, bi ES povprek kaznovala vse, tudi Slovenijo.

Ravno omenjena formulacija pa je prinesla dodaten precedens. Preko razlikovanja med konstruktivnostjo republik, je ES de facto priznala, da Jugoslavije ne dojema več kot unitaren pojem ter ji s tem odvzela legitimnost. To je pomenilo, da bodo po novem referenčne točke pogovorov glavna mesta posameznih republik, in ne uradni Beograd.

Predsedstvo Jugoslavije je namere ES pričakovano obsodilo, medtem ko je slovenka politika odločitev pozdravila, saj jo je razumela kot nujen korak na poti do mednarodnega priznanja. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na tiskovni konferenci povedal, da razume omenjeno deklaracijo kot udarec ES proti federaciji, da pa deklaracija postavlja Slovenijo v »relativno kompliciran položaj.« Ob tem je dejal, da bo slovenska zunanja politika naredila vse, da se bo lahko Slovenija nadejala položaja izjeme.

Zveza NATO o Jugoslaviji

V Rimu so poleg napovedi zunanjih ministrov Evropske skupnosti nasilje v Jugoslaviji obsodili tudi voditelji držav članic zveze NATO. Najprej so napovedali spremembo temeljne vojaške strategije, saj se je ta zaradi demokratičnih procesov znotraj Sovjetske zveze (SZ) bistveno spremenila, in ne sme ogroženosti formulirati več le v odnosu do SZ. Zaradi tega so države povezave napovedale tudi, da bodo zmanjšale količine konvencionalnega in jedrskega orožja. V naslednjem koraku pa so znotraj resolucije o Jugoslaviji obsodili vsakršen poskus nasilnih sprememb notranjih in zunanjih meja, uporabo sile za uresničenje političnih ciljev in kontinuirane napade zvezne vojske na hrvaška mesta. Odgovorne za nasilje so prav tako opozorili, da bodo zanj posamično odgovarjali na osnovi mednarodnega prava.

Pestro mednarodno dogajanje dneva so celostno zaokrožila pisanja medijev, da so prostore za svoja predstavništva v Ljubljani pospešeno iskala Nemčija, Hrvaška, Češkoslovaška in Madžarska. Tudi sicer se je v politični javnosti že nekaj časa vršila debata, kakšen zunanjepolitični status naj izbere Slovenija. Vidni poznavalci zunanje politike so zagovarjali različna stališča, vse od dogmatske in pragmatične nevtralnosti, pa do pospešenega obračanja na Zahod. Ministrstvo za zunanje zadeve je zato često opozarjalo, naj s političnimi napovedmi ne hitijo, saj mora Slovenija najprej doseči mednarodno priznanje.

Avtor: Marko Balažic

Viri in literatura:

• Delo, 9. 11. 1991.
• Sobotna priloga Dela, 9. 11. 1991
• Večer, 9. 11. 1991.
• Slovenec, 9. 11. 1991.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada – Kako so gradili državo (1. ponatis). Celovec: Mohorjeva družba, 2012.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30